splošni pogoji - zavarovalno kritje - vzročna zveza
Čeprav iz izvedenih dokazov sledi zaključek, da je tožnik že dalj časa pred nesrečo (zavarovalnim primerom) prekomerno užival alkoholne pijače in je bil zaradi kroničnega alkoholizma predlagan v oceno Invalidski komisiji pri ZPIZ, takšen zaključek ne obsega tudi ugotovitve, da je bil vinjen ob nastanku zavarovalnega primera.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor plačila - neutemeljen ugovor
V ugovoru navedeno dejstvo, da so terjatve plačane, je pravno relevantno in bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično predstavljalo upošteven ugovorni razlog. Vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevanim plačilom, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zato je ugovor neutemeljen.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZD člen 40, 40.
nujni delež - novote
Iz zapisnika o opravljenem naroku ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).
ZDen člen 66, 66/3, 68, 66, 66/3, 68. ZZK člen 68, 68/2, 68, 68/2.
postopek za vpis po uradni dolžnosti
Na podlagi izvršljive, vendar ne pravnomočne odločbe upravnega organa, sodišče praviloma ne more odrediti vpisa (oz. zaznambe) v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
Kdor je imel izdatke za preživljanje, ki jih je dajal namesto drugega (npr. otrokova mati namesto očetovega s sporazumom določenega deleža) ima pravico zahtevati plačano nazaaj, čeprav je preživninska terjatev iz izvršilnega naslova zastarala.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Šele v pritožbi navedena dejstva po svoji vsebini predstavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
ZPP (1977) člen 207, 207/2, 207/3, 207, 207/2, 207/3. ZGD člen 365, 365/1, 365, 365/1.
tožba
Dokler ni pravnomočno odločeno o zavrnitvi intervencije (oz. o naknadnem preklicu intervencije, ki je bila že dopuščena), intervenientu in mogoče odreči udeležbe v postopku niti ni mogoče izključiti njegovih pravdnih dejanj. Pripoznava zahtevka na razveljavitev skupščinskega sklepa lahko v določenih okoliščinah pomeni izigranje zamujenega roka za vložitev izpodbojne tožbe.
Ker sodišču do konca glavne obravnave niso bile znane okoliščine, pomembne za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni je višje sodišče na pritožbo državnega tožilca, ki se zavzama za izrek stranske denarne kazni (2. odst. 39. čl. KZ), smelo izpodbijano sodbo spremeniti in obdolžencu v pogojni obsodbi izreči še stransko denarno kazen v določenem znesku na podlagi splošnih pravil za odmero kazni.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
Obsojenec je po izreku sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba, ker ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena v okviru le-te kot nadaljnji pogoj, obveznost izpolnil. Ker tako ni več podlage za odločitev, da se pogojna obsodba prekliče, je bila izpodbijana sodba s sklepom spremenjena tako, da je bilo odločeno, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
napoved pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Če obdolženec ni bil navzoč na razglasitvi obsodilne sodbe, pritožbe pa nikoli ni napovedal, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nenapovedane pritožbe kot nedovoljene pravilna, sklicevanje na neobveščenost glede dolžne napovedi pritožbe v pritožbenem postopku zato ne more biti upoštevna.
Iz pogodbe jasno izhaja volja pogodbenih strank o tem, katere nepremičnine so s pogodbo dane v najem, ter za katere izmed njih je tožena stranka dolžna plačevati najemnino. Ugotavljanje volje pogodbenih strank glede predmeta najema in dolžnosti plačevanja najemnine z izvajanjem drugih dokazov je zato nepotrebno, saj se jasna pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.
Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
Sorodstveno in zunajzakonsko razmerje obeh obremenilnih prič z zasebnim tožilcem še ni utemeljen razlog za odvzem verodostojnosti izpovedb takšnih prič, če ni drugih tehtnih razlogov. Pritožba zagovornice zoper obsodilno sodbo ne more biti uspešna.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.