Določilo 2. odst. 88. čl. ZIZ je povsem jasno in pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ustavilo izvršbo, saj upnik ponovnega rubeža ni predlagal.
Če je tožeča stranka ponudila dokaze za svoje trditve, sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka samo zato, ker je tožena stranka v navedbah "odločno" zanika trditve tožeče stranke, za svoje navedbe pa ni ponudilo nobenega dokaza.
Dolžnost plačila zakonitih zamudnih obresti je posledica dolžnikove zamude. Dokler o povračilu stroškov postopka še ni odločeno, ni mogoče govoriti o dolžnikovi zamudi. Šele tedaj, ko sodišče s sklepom o povračilu stroškov odloči, kdo in v kakšni višini jih je dolžan plačati, stroški zapadejo v plačilo.
Iz vtoževanih obračunov obresti (v prilogah A21 - A24) so razvidni vsi potrebni podatki o številki in zneskih ter zapadlosti računov, datumih plačil in obrestni meri tako, da je bilo navedene obračune mogoče preizkusiti. Tožena stranka se do njih ni opredelila, čeprav je to napovedala na naroku za glavno obravnavo dne 3.11.1998. Glede na to prvostopno sodišče tudi ni imelo razloga za dvom v pravilnost obračunanih obresti, tožeči stranki pa tudi ni bilo potrebno z računi in datumi njihovih plačil dokazovati pravilnost obračunanih obresti, kot to zmotno meni pritožnik. Predmet dokazovanja so v pravdnem postopku skladno s 1. in 2. odst. 7. člena ZPP namreč le sporna dejstva.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).
Soposestnik uživa varstvo parcele tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
Če se je sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni bilo podlage za odločanje o zavrženju dela tožbe. Pravnovarstveni interes za tožbo je podan, ker je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitveni.
Da je sestra pokojnika lahko nujni dedič, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, da je trajno nezmožna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje. Ker sodišče njene trajne nezmožnosti za delo ni ugotavljalo, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Če sodišče napačno revalorizira znesek že plačane odškodnine, na tak izračun ni mogoče opreti odločitve. Ker pa je to dejstvo odločilnega pomena, je dejansko stanje tako nepopolno ugotovljeno in je potrebno sodbo v tem delu razveljaviti.
vsebina tožbe - določenost zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Nedoločenost zahtevka narekuje sodišču prve stopnje postopanje po določilu 109. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je ostal izrek sodbe nedoločen, to pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka 13.tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti (1. odst. 369. čl. ZPP). Ni mogoče določiti deleža zgolj na hiši in kozolcu brez (vsaj funkcionalnega) zemljišča - to namreč deli usodo stavbe, kar izhaja iz materialnopravnih predpisov, ki urejajo nepremičnine oziroma promet z njimi. Stavba in zemljišče se obravnavata enotno in odločanje o (so)lastninski pravici le na stavbi neodvisno od zemljišča ni mogoče.
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev dolgov v trenutku razveze zakonske zveze, ima po 61. členu ZZZDR pravni interes, da se poleg aktive ugotovi tudi pasiva na skupnem premoženju. Krediti so namreč nastali zaradi nakupa premoženja, ki spada v skupno prmeoženje.
Ker je tožena stranka prepozno vložila pritožbo zoper zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti, je bilo treba pritožbo zavrniti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno odmerilo pravdne stroške toženi stranki in zato je pritožba v delu, kjer se nanaša na sklep o stroškovni odmeri neutemeljena.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov še vedno v dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila z uporabo večje sile od tiste, ki je bila v konkretnem primeru potrebna glede na namen njihove akcije.
ZOR člen 330, 753, 753/1, 753/2, 1003, 330, 753, 753/1, 753/2, 1003.
zamenjava
Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine.