poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
Če sodišče prve stopnje zavrže tožbo izven glavne obravnave, ker šteje, da tožba ni popolna oz. ne obsega določenega oz. določljivega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa ne more vrniti zadeve pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje, ker glavna obravnava sploh še ni bila opravljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo slediti predlogu tožeče stranke za zaslišanje prič, zlasti ob upoštevanju možnosti, katero izpostavlja pritožba, da med strankama ni bil sklenjen pisni, temveč ustni dogovor.
Službena odsotnost direktorja tožene stranke, zaradi katere je izostal z naroka glavne obravnave, ni opravičljiv razlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Sklicevanje pritožbe na neveščnost tajnice in komercialista, ki sta bila v tem času v službi, je nepomembno, saj mora tožena stranka organizirati svoje poslovanje ter zastopanje družbe tudi v času odsotnosti zakonitega zastopnika oz. poskrbeti za pravočasen predlog za preložitev obravnave.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpolnitev
Stečajni upnik je priznal zahteve stečajnega dolžnika, da je bila njegova terjatev do stečajnega dolžnika poravnana z izročitvijo blaga (nadomestna izpolnitev), zato stečajnemu dolžniku ni treba tega posebej dokazovati. Naknadna kompenzacija je predstavljala le knjigovodsko izvedbo nadomestne izpolnitve.
Razlogi, ki jih navaja tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, niso nenadni razlogi, ki bi toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ki bi se nameravala udeležiti obravnave, to preprečili.
Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo deloma spremenila istovetnost prvotnega zahtevka (1.odst. 191. čl. ZPP/77): toženi stranki je očitala še "grobo kršitev materialne avtorske pravice" in zato zahtevala plačilo civilne kazni. Glede na to, da tožena stranka na naroku ni bila navzoča, bi moralo sodišče prve stopnje preložiti narok za glavno obravnavo in toženo stranko seznaniti s spremenjeno tožbo (7. odst. 190. čl. ZPP/77). Ker tega ni storilo, temveč je sledilo predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči s sodbo zaradi izostanka, je podana absolutna bistvena kršitev iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - izvršba na plačo - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - delodajalec - samostojni podjetnik - litispendenca
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/4, 137/8, 137, 137/1, 137/4, 137/8.
stečajni postopek - prijava terjatve - prekluzivni rok
Po 1. odst. v zvezi s 4. odst. 137. člena ZPPSL je prijava terjatve v stečajno maso obligatorne narave, ne glede na to, če je pravdni postopek že v teku. Ker je rok za prijavo terjatve v stečajno maso prekluziven, ga ni moč podaljšati in ker v stečajnem postopku ni vrnitve v prejšnje stanje in obnove postopka, je upnik izgubil pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi.
blagovna znamka - postopek - opravičljiv razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - absolutna bistvena kršitev - sodna pristojnost
Odločbo o prenehanju veljavnosti blagovne znamke zaradi neuporabe le-te po 1. odst. 90. čl. Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL; prim. še 3. odst. 91. čl. ZIL), s katero se odloči o predlagani razveljavitvi določene blagovne znamke (1. odst. 91. čl. ZIL), izda Urad Republike Slovenije za varstvo intelektualne lastnine (v nadaljevanju Urad), ki postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (1. odst. 6. čl. ZIL). Uveljavljana ugotovitvena tožba je opredeljena s posebnim predpisom (3. odst. 91. čl. ZIL). Pri takšni ugotovitveni tožbi pa pravni interes ni procesna predpostavka (2. odst. 187. čl. ZPP/77). Treba je šteti, da je pravni interes tožeče stranke izkazan že z "odstopom zadeve" pristojnemu sodišču, ki mora "ugotoviti neuporabo znamke" (3. odst. 91. čl. ZIL). Tako se izkaže, da za odločitev o ugotovitvenem tožbenem zahtevku nima prejudicialnega pomena vprašanje, ali bo tožeča stranka lahko dosegla registracijo prijavljene blagovne znamke. Bojazen tožene stranke, da bi ji označevanje blaga iz razreda 34 z izpodbijano blagovno znamko preprečevalo reklamiranje izdelkov iz drugih razredov mednarodne klasifikacije, ni opravičljiv razlog za neuporabo izpodbijane blagovne znamke za označevanje blaga iz razreda 34. Gre pač za strategijo nastopa na trgu z blagovno znamko, ki je odvisna od odločitve imetnice sporne blagovne znamke. Ne gre tedaj za razlog, ki bi bil neodvisen od volje imetnice blagovne znamke.
Obrtni zakon ne določa obveznega članstva v zbornici. Prav tako ne določa, da postane avtomatično član obrtne zbornice vsak, ki je vpisan v obrtni register in mu je bilo izdano obrtno dovoljenje, pa tudi tega ne, da se morajo fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, združevati v Obrtno zbornico Slovenije.
ZPP (1977) člen 259, 259. ZPIZ člen 27, 36, 256, 256/4, 259, 27, 36, 256, 256/4, 259.
invalid III. kategorije - delovno mesto
Delovno mesto vpisničarja na sodišču je administrativne narave, ki ne zahteva stalne fleksijske obremenitve vratnega dela hrbtenice in stalne prisilne drže glave. Zato pri tožnici zaradi obrabnih sprememb hrbtenice brez funkcijskih izpadov in stanja po involutivni depresiji, niso izkazane takšne trajne spremembe v zdravstvem stanju, da svojega dela "vpisničarke" ne bi bila zmožna opravljati v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. Čeprav se je zoper prvostopno odločbo zavoda, s katero je bila tožnici priznana nvalidnost III. kategorije invalidnosti, pritožila le tožnica, je drugostopni organ lahko spremenil odločbo prve stopnje tako, da je ugotovil, da pri tožnici invalidnost ni podana. V tem primeru ne gre za prepoved reformatio in peius, saj lahko zavod v postopku revizije po 256. členu ZPIZ spremeni oz. odpravi odločbo o priznaju pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL01719
ZVK člen 13, 13/2. ZIP člen 267, 267/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive škode - nelojalna konkurenca - ustvarjanje zmede na trgu - dobri poslovni običaji - identičnost naslovnice revije - generalna klavzula
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da je tožena stranka s tem, da izdaja revijo s "prekopirano" naslovnico, storila dejanje nelojalne konkurence. Prav okoliščina, da je naslovnica "prekopirana" kaže na neupravičeno izkoriščanje tujega dosežka na trgu, kar nasprotuje dobrim poslovnim običajem.
Ker utegne očitano ravnanje povzročiti zmedo na trgu glede izvora sporne revije, utegne s tem nastati škoda tako potrošnikom kot tudi tožeči stranki. Zgolj na podlagi možnosti nastanka zmede na trgu glede izvora revij tožeče in tožene stranke, še ni moč sklepati o verjetnosti, da bo revija tožeče stranke izgubila vse slovenske bralce in kliente in s tem slovenski trg, na katerem se je po lastnih trditvah že uveljavila.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
škoda - povrnitev - pasivna legitimacija - časovna veljavnost zakona
Bistveno za ugotavljanje obstoja pasivne legitimacije tožene stranke je vprašanje - kateri zakon - materialni predpis, je veljaven v času nastanka razmerja med obema pravdnima strankama. Kot čas nastanka se ne upošteva čas vložitve tožbe, temveč čas nastanka škodnega dogodka - škode. Prvostopno sodišče je zmotno zaključilo, da za obravnavani
škodni dogodek na strani tožene stranke ni podana pasivna legitimacija, ker je v času vložitve tožbe prenehal veljati Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki je veljal v času škodnega dogodka in je stopil v veljavo Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki pa da določa, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za sporno razmerje. S takšnimi zaključki bi bila kršena 155. in 22. člen Ustave v zvezi z retroaktivno veljavo zakona in pa enakim varstvom pravic.
Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.
firma - samostojni podjetnik posameznik - načelo izključnosti
V konkretnem primeru gre namreč za spor o uporabi firme (prim. tožbeni predlog). Po 1. odstavku 34. člena ZPP pa sodi sodišče (med drugim) v sporih o pravici do uporabe firme v senatu. Uporaba priimka v firmi samostojnega podjetnika posameznika je po 1. odst. 73. čl. ZGD njegova dolžnost.
Sekundarni strah v trajanju enega tedna zaradi zloma nožnega prsta, ki se je zdravil brez komplikacij, ni škoda, ki bi narekovala prisojo posebne odškodnine.