krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlog
Zunajzakonsko razmerje med obdolžencem in delavko sodišča, ki naj bi mu sodilo, je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje prejelo subsidiarni obtožni predlog oškodovanke kot tožilke,še v času veljavnosti starega ZKP (torej pred 23.1.2000) je, zaradi umika subsidiarnega obtožnega predloga in posledične ustavitve kazenskega postopka, nastale stroške kazenskega postopka dolžna nositi oškodovanka kot tožilka v skladu z noveliranim III. odst. 96. čl. ZKP. Določila ZKP, ki urejajo tek kazenskega postopka, se namreč uporabljajo takšna, kot veljajo v času njihove uporabe (izdaja sodbe, sklepa).
Če sodišče druge stopnje razveljavi zemljiškoknjižni sklep o vknjižbi, potem zemljiškoknjižni referent ne izda novega sklepa o vzpostavitvi v prejšnje zemljiškoknjižno stanje ampak postopa po 33. členu Pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
začasna odredba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je tudi z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine opravičil izdano začasno odredbo, ker mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek pa je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člena ZPP).
Dolžnik s tem navaja dejstvo, s katerim ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev, ter dejstvo, ki izhaja iz obdobja (10.4.1996) pred nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova, dolžnik pa ni zatrjeval, da tega dejstva ni mogel navajati v zgoraj navedenem pravdnem postopku, zato sta takšni ugovorni navedbi neutemeljeni.
Kazenska odgovornost je pogoj za izrek denarne kazni ali mladoletniškega zapora pri starejšem mladoletniku. Pri mlajšem mladoletniku, kot je obravnavani mladoletnik, pa se kazenska odgovornost ne ugotavlja, pač pa je po čl. 75 KZ treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti in nagnjenja ter nagibe, iz katerih je dejanje storil, pa tudi težo in naravo kaznivega dejanja ter še ostale okoliščine, navedene v tem zakonitem določilu.
Zavarovanje s predhodno odredbo je mogoče doseči za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Za zapadle zneske pa ima upnik boljše pravno varstvo - izvršbo.
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in le takrat, kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki. Če pa ne gre za tak primer, pa pride v poštev, da sodišče odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera in naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Za razliko od prevzema k dolgu, ki se opravi s soglasjem prvotnega dolžnika in upnika, se pri pristopu k dolgu le tretji zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika in ne poroka.
Pri zahtevku po 133. čl. ZZZDR niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Tožnica v tožbi ni navedla tistih dejstev na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo o tem zahtevku. Enako pa velja tudi za preživninski zahtevek po 129. čl. ZZZDR.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sodišče
Razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu sledi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), ki poteka pred sodiščem prve stopnje.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 373, 373/4, 362, 362/2, 373, 373/4. ZOR člen 28, 28/4, 28, 28/4.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja - napake volje - neprištevnost
Če je dejansko stanje glede delavkine prištevnosti v času podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja nerazčiščeno, je potrebno dokazni postopek dopolniti s postavitvijo izvedenca ter ugotoviti, kakšno je bilo ravnanje vodilnih oseb tožene stranke z delavko v času pred podpisom sporazuma ter kako je to vplivalo na delavkino pravo voljo.
poplačilo upnika - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ker je upnik že prišel do plačila uveljavljane terjatve, vendar ne z izvršbo, temveč po "medsebojnem dogovoru", tj. mimo izvršbe, je izvršbo, ki je v teku, treba ustaviti. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak sodna odločba, zato ne more biti razveljavljen zaradi ustavitve izvršbe.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pritožba
Ker je dolžnik s sklicevanjem na "kompenzacijo" (obrazloženo) oporekal upnikovi terjatvi, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ.
ZPP člen 165, 165/3, 318, 338, 338/1, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 350, 350/2. ZDR člen 36a, 36f. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3.
Če je tožnik zahteval odpravnino po 36.a členu z upoštevanjem njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, po Kolektivni pogodbi za dejavnosti kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96) pa mu pripada neto plača, niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, če v tožbi ni podatkov o njegovi neto plači
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 102a, 102a. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - razumni rok - nepopolna odločba delodajalca - pravni pouk - procesna predpostavka
Delavec je dolžan aktivno uveljavljati svoje pravice, čeprav odločba delodajalca ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Tožnica, ki je dne 26.11.1996 prejela odločitev delodajalca, ki pa ni imela pravnega pouka, zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki pa je vložila šele dne 7.4.1997, je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR, zato niso podane procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
V sklepu o pridržanju mora sodišče ugotoviti oba razloga za pridržanje, in sicer: obstoj duševne bolezni in enega od razlogov, zaradi katerih se lahko omeji svoboda gibanja pridržane osebe. V postopku mora sodišče pridržano osebo zaslišati, če je to mogoče. Če zaslišanje ni mogoče, mora v odločitvi sodišče pojasniti razloge zakaj zaslišanje ni mogoče.