ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Postopek izterjave je ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, v katerem je upnik priznal, da je dolžnik obveznost (delno) izpolnil. Izpodbijani sklep o izvršbi v ugovarjanem delu tako ni več pravni naslov, ki bi lahko služil urejanju razmerja med upnikom in dolžnikom.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova obveznost (dolgovani znesek) je navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, zato zadostuje, da se sodišče v sklepu o izvršbi (2. točka izreka) na upnikov predlog le sklicuje (dovoli predlagano izvršbo).
Strah, ki ga tožnik doživlja zaradi vožnje z avtomobilom, ki ga tožena stranka po njegovem prepričanju ni ustrezno popravila in mu tudi ni dala garancije za njegovo brezskrbno delovanje, ni pravno priznana škoda.
Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
Dolžnikove ponudbe v ugovoru zoper sklep, izdan po tretjem odst. 34. člena ZIZ, o drugih načinih poplačila upničine terjatve ne predstavljajo nikakršne upoštevne ovire za izdajo prvostopnega sklepa in so lahko kvečjemu podlaga morebitnemu dolžnikovemu predlogu po četrtem odstavku 34. člena ZIZ (o katerem odloča sodišče prve stopnje), ni pa jih mogoče v danem primeru presojati kot upoštevne ugovorne razloge.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21249
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje se je pri izreku obsodilne sodbe oprlo na mnenje izvedenca cestno prometne stroke, ki pa je ugotovil drugačen potek prometne nezgode, kot ga je po podanem mnenju opisal oškodovanec in čigar opis bi lahko pomenil tudi ekskulpacijo obdolženca za nastale posledice. Ker je sodišče prve stopnje tako dejansko stanje nepopolno, lahko pa tudi zmotno ugotovilo, je bilo potrebno ugoditi pritožbi obdolženčevih zagovornikov in izpodbijano sodbo razveljaviti.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Dejanska oblast nad stvarjo (posest) se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Za zaščito zadošča, da prostora ni izpraznil in da ima torej v njem vse svoje stvari.
sodba - pravilno vabljenje - opozorilo na posledice
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).
ZOR člen 294, 294/2, 294, 294/2. ZGO člen 21, 22, 21, 22. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - sodni penali
Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je svojo obveznost že izpolnil in da je upniku že izročil projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Predložene listine, ki naj bi dokazovale zatrjevano dejstvo o delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu, namreč ne predstavljajo niti projekta izvedenih del. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da je izvršilni naslov neizvršljiv v tistem delu, kjer dolžniku nalaga izročitev uporabnega dovoljenja. Za izvršitev tega dela izvršilnega naslova so vsekakor potrebna določena aktivna dejanja dolžnika, zaradi česar izvršilni naslov v tem delu ni neizvršljiv in je povsem primeren za izvršbo
ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog - nepopolna vloga - dopolnitev predloga
Ni utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče dejansko stanje narobe ugotovilo, ker je bila taksa za predlog za izvršbo plačana, saj je upnik takso plačal po izteku dodatnega 15-dnevnega roka za plačilo takse in po izdaji sklepa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Po čl. 169/2 ZPP/99 je treba predlogu za opustitev plačila sodnih taks predložiti v tem členu navedena dokazila in ker predlaateljica tudi kljub pozivu sodišča le-teh ni predložila v naknadnem roku (niti jih ne prilaga v pritožbi, v kateri se sklicuje na časovno neustreznost naknadnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za opustitev.
Če ni sklenjena najemna pogodba ne more sodišče prve stopnje opreti odločitve na odpoved najemne pogodbe, temveč pridejo v poštev določbe o nezakoniti uporabi stanovanja zaradi nesklenjene najemne pogodbe.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.