1. Čeprav zdravnica ni tožnice izrecno opozorila, da je njen bolniški stalež zaključen dne 21.11.1997 in da mora dne 24.11.1997 v službo, to ne opravičuje njenega izostanka od 24.11.1997 dalje, saj je bil datum zaključenega bolniškega staleža v bolniškem listu jasno zapisan. Tožnici je bilo nedvomno znano, da je o njenem staležu odločala zdravniška komisija, ki staleža za naprej ni odobrila, zato ni imela podlage za prepričanje, da ji je stalež odobren za naprej in je neopravičeno izostala. 2. Formulacija izreka sodbe, da sodišče "potrjuje sklepe delodajalca", je sicer neustrezna, vendar ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj iz vsebine celotnega izreka izhaja, da je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni razveljavilo sklepa o izvršbi, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik, temveč je samo ustavilo opravljanje izvršbe z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, ker opravljanje izvršbe ni bilo možno zaradi odsotnosti sredstev na dolžnikovem računu. Tako ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje izvršbe nadaljevalo s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom - rubežem dolžničinih premičnin.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.
ZIZ člen 9, 9/1, 9, 9/1. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
pravočasnost pritožbe
Rok osmih dni za vložitev pritožbe iz 3. odst. v zvezi s 1. odst. 9. člena ZIZ je potekel v sredo 29.12.1999 (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti (RR 00326 051 2 SI) dne 30.12.1999. Pritožba je bila vložena po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna.
invalid - trajni presežek - trajanje čakanja na delo
V skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR je delavec invalid lahko na čakanju na delo za čas, dokler se mu ne odredi ustreznega delovnega mesta, in ne le šest mesecev kot začasni presežki po 30. čl. ZDR.
Pri odgovornosti gostinca za škodo na gostovi stvari je potrebno razmejiti, ali gre za pravo hrambo ali za gostinsko hrambo. Načeloma je pogoj za krivdno odškodninsko odgovornost zaradi opustitve, da je bilo opuščeno dejanje izrecno predpisano.
Niti dokazane ugovorne trditev ne bi pripeljale do zavrnitev tožbeneg zahtevka, saj je napram upniku samo dolžnik nastopal kot pogodbena stranka, zato je ugovor neobrazložen.
gradnja stanovanjske hiše - aktivna legitimacija - skupnost stanovalcev
Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.
Po določbah ZOR zadošča za veljavno sklenitev posojilne pogodbe tudi samo ustni dogovor pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe, saj sklenitev posojilne pogodbe v pismeni obliki ni pogoj za njeno veljavnost.
Mandatar odgovarja mandantu za škodo, če ga ni z ustrezno skrbnostjo opozoril na tveganost posla, kolikor mandat s takšnim tveganjem ni že sam računal.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21247
ZKP člen 211, 211/1, 373, 373/1, 211, 211/1, 373, 373/1.
tatvina - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.
določitev preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok
Preživnina za 12 letnega otroka v znesku 25.000 SIT mesečno je primerna glede na otrokove potrebe in zmožnosti staršev, toženca, ki zasluži 100.000 SIT mesečno.
Tožeča stranka ne more s tožbo in v zvezi s tem tudi z začasno odredbo predlagati prekinitev in odložitev izvršilnega postopka, saj pravdno sodišče ni pristojno da odloča o pravilnosti dela izvršilnega sodišča.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da ni mogoče preizkusiti, v kolikšnem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela, saj je sodišče celo samo napravilo obračun obresti (priloga C/1), ki so bile z izpodbijano sodbo tožeči stranki prisojene in ga je tožena stranka, kot izhaja iz povratnice (pri list.št. 20), skupaj s sodbo tudi prejela. Izrek in obrazložitev izpodbijane sodbe sta torej dovolj jasna, da je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Izrecno uveljavljanji pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni podan.
Tožena stranka odgovarja za potniku povzročeno škodo po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu. Svoje odgovornosti se lahko oprosti med drugim le, če je nastala nesreča ali nezgoda po krivdi tretje osebe in tudi izkaže, da se nezgode kljub potrebnemu prizadevanju, upoštevajoč posebnosti primera, ni mogel izogniti niti odvrniti njenih posledic. Če ni izkazal potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera, njegova ekskulpacija ne pride v poštev in odgovarja po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.
Sodnega postopka za ureditev meje ni mogoče predlagati, če je bila v upravnem postopku pred geodetsko upravo na podlagi sporazuma lastnikov mejnih zemljišč prenešena posestna meja v naravo na podlagi katastrskih podatkov in če se ne zatrjuje spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je tako določena meja postala sporna.
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.