povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – letna kmetijska renta – trditvena podlaga
Tožnik bi moral vsaj zatrjevati, da je subvencije prejel, zato ne vzdrži pritožbeno zatrjevanje, da so subvencije zgolj računovodska kategorija in se vedno štejejo kot del prihodkov. Kot del prihodkov jih je moč šteti le v primeru, če se v zvezi s tem poda ustrezna trditvena podlaga.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083154
URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.
Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014519
OZ člen 150. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - pasivna legitimacija - stvarna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu solidarno od prvotožene stranke (delodajalca), drugotožene stranke (zavarovalnice) in tretjetožene stranke, ki je bila imetnica stroja, na katerem je prišlo do poškodbe. V konkretnem primeru gre za odškodninski spor, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana pristojnost delovnega sodišča tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica. Drugotožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje v tem sporu.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006180
KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.
Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklenitev verižne kompenzacije – verižni pobot – subjektivni pogoj izpodbojnosti – (ne)običajen način izpolnitve – absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka – nasprotje v razlogih sodbe
Tožena stranka družbi C. d. o. o. ni nikoli ničesar dolgovala. Pogoj za uspešno izvedeno kompenzacijo, z udeleženci, kot je bila zatrjevana, pa je obstoj terjatve tožene stranke do družbe C. d. o. o. Navedeno napotuje na zaključek, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke z verižno kompenzacijo, na način, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogla biti poplačana. Ker pa je sodišče prve stopnje temeljilo svojo oceno o neobstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti med drugim na ugotovitvi, da se je med pravdnima strankama razvil običaj, da je tožeča stranka obveznosti poravnala na podlagi kompenzacij, medtem ko obravnavana terjatev tožene stranke do tožeče stranke z zatrjevano kompenzacijo poplačana ni mogla biti, obstaja nasprotje v razlogih sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Iz razlogov, ki jih navaja v pritožbi, lahko pritožnica dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči, ker sodedinji s tem ne soglašata.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014456
ZDR-1 člen 177, 177/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda
Tožeča stranka kot toženkin bivši delodajalec od toženke vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zato, ker je morala plačati zavarovalnici negativno provizijo zaradi prekinitve štirih pogodb za življenjsko zavarovanje, ki jih je s strankami sklenila toženka v času, ko je bila zaposlena pri njej na delovnem mestu „pomožni zavarovalni posrednik“ in za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi izpada pričakovanega dobička.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je nastala zatrjevana škoda zato, ker naj bi jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročila toženka. Tožeča stranka namreč v postopku ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana kakršnakoli odgovornost toženke za nastalo škodo. Zato odškodninski zahtevek ni utemeljen.
ZDR člen 126, 126/2, 137, 137/7. ZZVZZ člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 48, 48/3. ZIS člen 91.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - nadomestilo - napitnina - dodatek za izravnavo plače - sestavni del plače
Napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost v smislu določbe 126. člena ZDR in je sestavni del plače, zato se upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače za čas bolniškega staleža po 137. členu ZDR.
Dodatek za izravnavo plače, kot je bil določen v sporazumu med toženo stranko in reprezentativnimi sindikati, predstavlja del plače, ki se, če je bil s plačo izplačan, upošteva pri izračunu osnove nadomestila plače v času bolniškega staleža (137. člen ZDR).
povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – poškodbe okolčja in stegnenice – pravdni stroški – končni uspeh
Pritožbeno sodišče je presojalo odškodnino kot celoto, saj, ko tožnica postavi denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo in sodišče to presoja, tožnica dobi skupni denarni znesek za vse pravne naslove.
Dokazno breme glede obstoja pooblastilnega razmerja je bilo na tožniku, toda slednji tega ni uspel dokazati. Ekskulpacijske razloge mora zatrjevati in dokazovati tožena stranka (velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve sfere), vendar je to šele drugi korak presoje, ki pride na vrsto po tem, ko obstoj mandatnega razmerja ni (več) sporen.
uporabnina – izključitev solastnika iz posesti – upravičenja solastnika – lastninska pravica – pravni položaj nedobrovernega posestnika – korist – višina uporabnine
Utemeljenost tožničinega zahtevka ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. S tem, ko je prevzel hišo s pripadajočim zemljiščem in gospodarskimi objekti v svojo oblast in tožnico proti njeni volji izključil iz posesti, je nase prevzel tudi tveganje, ali mu bo hiša z gospodarskimi poslopji prinašala dohodek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060844
OZ člen 148, 148/2, 169, 352, 352/1. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 33, 34a.
višina škode – popolna odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost župana – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Potrebne trditvene podlage o višini škode tožeča stranka zavestno ni podala zaradi zgrešenega materialnopravnega naziranja, čeprav je bila na možnost uporabe pravil o popolni odškodnini in s tem povezano vprašanje odločilnih dejstev opozorjena že z ugovorno podlago tožene stranke. Zato se na neopravljeno materialnoprocesno vodstvo in kršitev pravice do izjave ne more sklicevati. Nadaljnja opozorila sodišča na dopolnjevanje trditvene podlage niso bila potrebna.
ZAVAROVALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070908
ZOZP člen 34, 41. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo – kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – povzročitev prometne nesreče z nezavarovanim vozilom – zavarovalno združenje – zahteva za povrnitev izplačane odškodnine od lastnika – prenos lastninske pravice na povzročitelja prometne nesreče – ustno sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice – dokazovanje – formalna dokazna pravila – dokazna ocena
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokaznimi sredstvi. Toženec je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič, ti dokazi pa so povsem primerni za dokazovanje spornega dejstva (obstoj prenosa lastništva avtomobila na povzročitelja).
oporoka – neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti
Tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, mora trditi in dokazati, da je bil oporočitelj v trenutku sestave oporoke nerazsoden oziroma ni bil sposoben za razsojanje – se ni zavedal pomena svojih dejanj oziroma dejanj ni imel v svoji oblasti.
ZPP člen 7, 184, 184/1, 185, 185/, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 346, 348.
razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – sprememba tožbe – prekluzija trditev – protipraven odvzem nepremičnine – dejanska razlastitev – nastanek javnega dobra – cesta – neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – obogatitveni zahtevek – splošni petletni zastaralni rok – konkretno in realno prikrajšanje – višina uporabnine – tržna najemnina – nadomestilo za nepravo stvarno služnost oziroma služnost v javno korist
Po 1. odstavku 184. člena ZPP lahko tožnik spremeni tožbo do konca glavne obravnave, v takem primeru zato ne velja prepoved navajanja novot iz 286. člena ZPP.
Uporabnina je po svoji naravi obogatitveni zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO DRUŽB
VSL0063162
URS člen 14, 22, 23, 25. PDEU člen 267, 267/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 481, 482, 483, 496, 496/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZGD-1 člen 3, 3/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje - kratkoročne terjatve - posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - gospodarski subjekti - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - predhodno odločanje - Sodišče EU - skladnost slovenskega prava z evropskim
Sodišče mora pri odločanju o predlogu za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagateljice. Premoženjsko stanje je tisto, ki da podatek o tem, ali je taksni zavezanec sposoben poravnavati svoje obveznosti dolgoročno. Likvidnostno stanje se nanaša na njegovo sposobnost, poravnavati svoje obveznosti kratkoročno. Pojma „finančno stanje“ ni mogoče opredeliti iz ZST-1 samega. Podatek o finančnem stanju dajeta premoženjsko in likvidnostno stanje skupaj. Povedano drugače, finančno stanje samo po sebi ni merilo, ki bi imelo kakšen samostojen pomen.
Kratkoročne terjatve so lahko pomemben indikator, da je tožeča stranka v dobrem likvidnostnem stanju, saj pomenijo, da lahko tožeča stranka v kratkem času („v kratkem roku“) pričakuje izpolnitev svojih terjatev.
Značilno za gospodarske družbe je, da se samostojno in na trgu ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo kot svojo izključno dejavnostjo. Značilno za gospodarske družbe je, da imajo prav zato bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja in prava kot fizične osebe. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih, ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje te pravice pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča je zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Sodišče EU je pristojno za razlago pogodb in za odločanje o veljavnosti in razlagi aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Ker pa je treba v tej zadevi uporabiti izključno slovensko pravo, se slovensko sodišče ne more obrniti na Sodišče EU, in mu postaviti zahteve za predhodno odločanje. To, kar bi pritožnik rad dosegel je, da bi se pritožbeno sodišče odločilo na Sodišče EU nasloviti vprašanje, ali je slovensko pravo v skladu z evropskim. Za odločanje o tem pa Sodišče EU ni pristojno.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zamuda – zakonske zamudne obresti – odločanje po prostem preudarku – enakovrednost dokaznih sredstev – dokazna pravila
Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna oziroma ker ne veljajo nobena dokazna pravila, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, ne drži, da tožnica obstoja škode in vzročne zveze ne bi smela dokazovati s svojim zaslišanjem in zdravstveno dokumentacijo, ki sta sicer po presoji pritožbenega sodišča primerna dokaza za dokazovanje navedenih dejstev, temveč, da bi bila dolžna predlagati tudi dokaz z izvedencem.
Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje pravdnih strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke in ugovore.
poprava tožbe – poprava naslova tožene stranke v tožbi – pozivni sklep – združitev pravd
S tem, ko sodišče prve stopnje ni dopustilo poprave tožbe, je kršilo je 108. člen ZPP. To določilo sodišču nalaga – ne samo, da popravo nerazumljive in nepopolne tožbe dopusti – ampak celo, da stranko k taki popravi pozove.
Osebe, ki vstopajo v vrtec oziroma garderobo, prevzemajo tudi običajne rizike, ki so s tem povezani ter so dolžni biti ustrezno skrbni. Dolžni so računati predvsem na to, da se po garderobi poleg delavcev vrtca gibajo tudi otroci, ki so manj skrbni, pa tudi njihovi starši, ki jim v pogledu vzdrževanja reda ni mogoče nalagati povečane stopnje skrbnosti. Dolžni so zato računati na to, da vedno obstaja možnost, da bo na tleh odvržen kakšen predmet in da tudi premična oprema garderobe (kamor nedvomno sodijo stoli in klopi) ne bo vedno na istem mestu. Klop, postavljena pod previjalno mizo, ne glede na to, da zaradi svojega položaja nepozornemu obiskovalcu ni bila dobro vidna, zato ni bila nekaj neobičajnega in nepričakovanega. Tožnica bi jo ob povprečni skrbnosti (ki glede na prostor po katerem se je gibala, terja ob hoji tudi pogled na tla pred seboj) lahko opazila. Posledično od toženke tudi ni mogoče zahtevati, da bi morala računati na to, da bo v garderobo vrtca vstopila oseba, ki ob tem ne bo vsaj povprečno pazljiva, in bi zato morala v garderobi v vsakem trenutku dneva zagotavljati red, torej poskrbeti za to, da bi se klopi za preobuvanje otrok (ves čas) nahajale le na za to predvidenih mestih. Izkaže se torej, da protipravnost opustitve, ki se toženki očita, ni podana in zato slednja za škodo, ki je tožnici nastala, ne more odgovarjati.