Tožena stranka je tožnici očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je nezakonito odtujila premoženje delodajalca (merilec vlage), z namenom, da si ga protipravno prilasti, njena kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnica je v postopku zatrjevala, da ni zagrešila kaznivega dejanja tatvine, temveč ji je bil merilec vlage podtaknjen. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno navedlo, da tožnica ni podala trditvene podlage v zvezi s tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način naj bi se to zgodilo, zato je ostala trditev, da ji je bil merilec vlage dejansko podtaknjen, nedokazana. Trditvena podlaga tožnice je ves čas postopka bila, da ji je nekdo podtaknil v torbico merilec vlage v usnju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče sodišča prve stopnje glede trditvene podlage o tem, kdo ji je podtaknil merilec vlage in na kakšen način, nepravilno in neživljenjsko, saj ni mogoče zahtevati od tožnice, da zatrjuje oziroma pove, kdo konkretno in na kakšen način ji je merilec vlage podtaknil v torbico. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do uradnih zaznamkov organov pregona niti ni upoštevalo pravnomočne kazenske zadeve glede na identično dejansko stanje. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno.
neposredno izvršljiv notarski zapis - pristop k dolgu - poroštvo
Porok lahko pravno učinkovito soglaša z neposredno izvršljivostjo njegove obveznosti na podlagi odgovornosti za tujo obveznost glavnega dolžnika samo, če sta obe pogodbi (pogodba med upnikom in glavnim dolžnikom, ki je pravni temelj nastanka obveznosti, in poroštvena pogodba, ki je pravni temelj nastanka porokove odgovornosti) sklenjeni ali potrjeni v notarskem zapisu. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za poroštvo, temveč za pristop k dolgu, ki je sicer glede pravnih posledic na prvi pogled podoben poroštvu, vendar se te pravne posledice od poroštva razlikujejo v tem, da pristopniku k dolgu ni mogoče priznati regresnega zahtevka, saj pristopnik k dolgu ne izpolnjuje tujega, ampak svoj dolg.
Merilo za presojo pravilnosti ravnanja mandatarja so naročiteljevi interesi. Povsem mora paziti nanje in posel opraviti pod pogoji, ki so za naročitelja najbolj ugodni. Upoštevati mora tiste naročiteljeve interese v zvezi z opravo (izvršitvijo) posla, za katere ve oziroma bi zanje moral vedeti.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - nemožnost gradnje na nepremičnini - dogovor o znižanju kupnine - ničnost pogodbenega določila - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost - zahtevek za zmanjšanje kupnine - kondikcija - vrnitev kupnine - notarski zapis - javna listina - neresnično ugotovljena dejstva v javni listini
Če je pogodba nična, je vsaka pogodbena stranka dolžna drugi vrniti vse, kar je na podlagi te pogodbe prejela, kondiciranje pa je pogojeno s tem, da je bilo na podlagi nične pogodbe realizirano kakšno izpolnitveno ravnanje. Tožeča stranka je v postopku postavila denarni zahtevek, kateremu je mogoče ugoditi tudi na drugi pravni podlagi. Ne gre za spremembo tožbe in tudi trditvene podlage v konkretnem primeru ni bilo treba spremeniti. Postavljen tožbeni zahtevek zadošča za uveljavljanje vrnitve kupnine zaradi ugotovljene ničnosti. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi kondikcije tako tožnik ni bil dolžan postaviti novega tožbenega zahtevka, dolžan pa je bil podati trditve o tem, kaj sta pogodbeni stranki prejeli na podlagi nične pogodbe.
Ker za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, je nerelevantno, ali je zavarovanka toženke delavcem res dala navodila za (pravilno) ravnanje z odpadki, ustrezne posode in vršila tudi nadzor. Pomembno je, kako je ravnal njen delavec (v konkretnem primeru zdravstveni delavec, ki je po uporabi livček odvrgel med mešane odpadke).
Odvetniške nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer lahko prejme odvetnik v isti zadevi nagrade na vsaki stopnji. Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082571
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost - poskus uboja - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - poškodovanje z baseballsko palico in ključem za vijačenje koles - pretep - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - kriteriji za odmero - huda telesna poškodba - obseg škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaradi posledic poškodbe glave in možganov je glede na vse okoliščine primera in ob primerljivih primerih za hudo obliko škode v okviru obravnavane monografije pravična odškodnina med 20 in 40 povprečnimi plačami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081996
OZ člen 102. ZPP člen 185, 185/1, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke – razširitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ugovor zaradi pobota
Tožeča stranka je spremenila tožbo, tožena pa je spremembi nasprotovala. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo ne s posebnim sklepom niti takega (procesnega) sklepa ne vsebuje izpodbijana sodba. O razlogih za dopustitev spremembe tožbe tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni najti ničesar. Ker je sodišče razsodilo o tožbenem zahtevku po spremenjeni tožbi, tožena stranka utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.
Sodišče mora istočasno obravnavati in oceniti predlog prevzemnika kmetije, naj se upoštevajo stroški, nastali v zvezi s skrbjo zapustnice, pri izplačilu nujnih deležev, in rok za plačilo dednih deležev v roku treh let, kot predlog, da bi v primeru plačila dednih deležev, ki ne bi bili znižani za stroške, le-te bil sposoben plačati v zakonskem roku.
V konkretni zadevi je šlo za spor o obstoju delovnega razmerja, za takšne spore pa tretji odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Okoliščina, da je tožnik vložil tožbo, ki jo je kasneje umaknil, ne pomeni zlorabe procesnih pravic, zaradi katere v tem sporu ne bi veljala določba petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - predčasna razrešitev - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Tožena stranka je tožnika razrešila s statusno mandatne funkcije delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kot razlog za predčasno razrešitev z mandatne funkcije je navedeno porušenje zaupanja med tožnikom in direktorjem tožene stranke. Glede na to, da je direktor tožene stranke skladno s Statutom tožene stranke pristojen za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili, ki predstavljajo njegove najožje sodelavce, porušenje zaupanja med direktorjem tožene stranke in tožnikom ne more biti predmet sodne presoje. Pri izgubi zaupanja gre za subjektivni odnos, zato tudi ni pravno odločilno, zaradi katerih razlogov je prišlo do porušenega zaupanja.
Ker v primeru predčasne razrešitve razrešenemu delavcu pripadajo pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 74. člena ZDR-1), je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru predčasne razrešitve po določilih tretjega odstavka 74. člena ZDR-1 razrešenemu delavcu namreč pripadajo le pravice kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar pomeni, da se ne ugotavlja obstoj poslovnega razloga, temveč delavcu pripadajo le pravice, ki sicer gredo delavcem ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti – športno društvo – javni zavod – javni interes v športu – pridobitev lastninske pravice
Športna društva imajo po 21. členu ZSpo načeloma prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji, katera od pravdnih strank ima močnejši pravni naslov za posest spornih nepremičnin, upoštevati, da tožnica po lastnih trditvah izvršuje posest že od leta 1951 dalje in da ves ta čas sporne nepremičnine uporablja za izvajanje organizirane športne dejavnosti, medtem ko je toženec sporne športne objekte pridobil v upravljanje šele na podlagi sklepa o ustanovitvi javnega zavoda v letu 2007.
objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – delovni stroj – nevarna stvar – odpeta varovala mehanskega priklopa bagerske roke na stroju
Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.
prometna nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba kolena in kolka – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – kilometrina – stroški prevoza
Priznana urna postavka za tujo nego in pomoč v višini 5,00 EUR je primerna in sledi povprečju.
Sodišče stroškov kilometrine tožnici ni priznalo. Uveljavljani stroški prevozov niso pravno priznana škoda.
OZ člen 288, 299, 299/1, 299/2. ZDen člen 72. ZPP člen 157, 319, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – poziv upnika na plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov
Zamuda toženca ni nastopila za celoten zahtevek istočasno. Ne glede na to pa bo mogoče tožniku prisoditi zakonske zamudne obresti za celoten zahtevek šele od nastanka zamude s plačilom drugega dela zahtevka (prejem dopisa z dne 29. 1. 2009), saj ni mogoče ugotoviti, kolikšen del zahtevka se nanaša na nepremičnine v k. o. X in koliko na tiste v k. o. Y. To iz zahtevka ne izhaja. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz navedb, saj tožnik o tem ne govori.
OZ člen 180. ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113b, 113c, 113c/1, 113c/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - smrt bližnjega - AO plus zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja medtem, ko začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek (tretji odstavek 113.c člena ZP-1).
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073553
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih točka 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja, obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina jasno pove, da sprememba pogodbenih strank pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega pravilnega postopka javnega naročila.
ZPP člen 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
odgovor na tožbo poslan nepristojnemu sodišču – očitna pomota odvetnika – neprava (zavrnilna) zamudna sodba – sklepčnost – odpravljiva nesklepčnost – nasprotje dokazov – kontumacijski postopek – razpis naroka – kontradiktorni postopek
Ni šlo za očitno (pisno) pomoto pri vlaganju vloge, saj ta ni bila zgolj poslana na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ampak je bila nanj tudi naslovljena.
V primeru, ko sodišče ugotovi nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi, ne sme izdati zavrnilne zamudne sodbe, ampak mora izvesti kontradiktorni postopek.
ugovor tretjega - dopustnost izvršbe na predmetu - predmet izven pravnega prometa - uradni preizkus sklepa o izvršbi
Četudi bi se navedbe tretjega v ugovoru tretjega glede pravnega statusa nepremičnine izkazale za resnične, to ne bi moglo privesti do drugačne odločitve v zvezi z ugovorom tretjega, saj po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru odločanja o ugovoru tretjega sodišče prve stopnje ne opravlja več uradnega preizkusa sklepa o izvršbi, ki je predpisan v drugem odstavku 55. člena ZIZ in ga je sodišče prve stopnje dolžno opraviti ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.