ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – pravne osebe – popolna oprostitev plačila sodnih taks – dejansko stanje – dovoljene pritožbene novote – bilanca stanja
Pritožnica uspešno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tako npr. sodišče prve stopnje (prek dokazov, ki jih je samo izvajalo) ugotavlja, da je stanje zalog tožeče stranke 51 x presegajo vrednost dolžne sodne takse (in tožeči stranki očita, da navedb, da z njimi ne more razpolagati, ni podala), pritožnica pa v pritožbi trdi, da je stanje zalog 0, kar tudi ustrezno dokazno podkrepi. Res je sicer, da so ta dejstva in dokazi v pritožbi novi, a je pritožnica ustrezno pojasnila, da teh dejstev, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ob vložitvi predloga še ni poznala, oziroma takrat (28. 4. 2015) še ni razpolagala z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, in s katerimi utemeljuje pritožbene navedbe, zlasti letno poročilo AJPES. To je datirano (27. 5. 2015) po vložitvi predloga in celo po izdaji izpodbijanega sklepa, nanaša pa se na leto 2014. Očitno gre torej za dopustne pritožbene novote.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - kršitev pravice do izjave - odgovor cenilca - pripombe dolžnika - dopolnitev cenitve - cenilno mnenje - cenitev - lastnosti nepremičnine - metode ocenjevanja nepremičnin - dejanska tržna vrednost - metoda primerljivih prodaj - pavšalna kritika - dvom v pravilnost cenitve - zavlačevanje postopka - toplotna izolacija - vrstna hiša - adaptacija hiše - poštena tržna vrednost - stanovanjska hiša - metoda najboljše uporabe zemljišča - pozidano zemljišče - hipotetična vrednost - aktualno stanje nepremičnine - bistvena sprememba vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za potrebe prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku se ugotavlja tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve, ne pa (najvišjo možno) hipotetično tržno vrednost nepremičnine (s spremenjenimi lastnostmi).
Uporaba metode najboljše uporabe zemljišča pride v poštev predvsem v primerih, ko je treba oceniti, kakšna bi bila najgospodarnejša uporaba nepozidanega zemljišča (kakšno vrsto zgradbe bi bilo najbolj smiselno zgraditi na prostem zemljišču).
Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na določen odgovor cenilke, vendar pa pri tem odgovoru ne gre za dopolnitev cenitve, ki bi morala biti nujno vročena v odgovor dolžniku, temveč gre le za dodatno razlago izdelanega cenilnega mnenja, ki sploh ne bi bila potrebna.
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka. Za odločanje o sporu je odločilen končni uspeh strank v pravdi. Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb toženca o negativni uskladitvi pokojnin, zavrglo, ker tožeča stranka ni več izkazovala pravnega interesa za nadaljevanje postopka, saj je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama pravnomočno razrešeno in si svojega pravnega položaja tožeča stranka ni mogla več izboljšati. To pa pomeni, da sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka in zato ni podlage za odločitev o stroških postopka po določbi 154. člena ZPP oz. po načelu uspeha v pravdi. Tožeča stranka po prepričanju pritožbenega sodišča ni z ničemer uspela, niti v višini 50 % in je zato pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano III. točko izreka spremenilo in odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.
plačilo sodne takse – procesne predpostavke – rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – domneva pravočasnosti plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, v konkretnem primeru najkasneje 5. 1. 2015, saj ta domneva varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno. Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, namreč ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
pogodba o naročilu - odstop od pogodbe - utemeljeni razlogi za odstop od pogodbe - škoda zaradi odstopa od pogodbe
„Utemeljen razlog“ iz drugega odstavka 782. člena OZ pomeni vzrok, za katerega ne odgovarja mandatar. Pri „škodi“ po tej določbi pa gre za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pritožba zoper sklep opr. št. I Ps 2201/2014 z dne 9. 3. 2015 o zavrženju tožbe vložena prepozno. Sklep o zavrženju tožbe je bil tožnici vročen 11. 3. 2015, 15 - dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel v četrtek 26. 3. 2015. Pritožba bi bila vložena pravočasno, če bi bila najpozneje tega dne oddana priporočeno na pošto. Ker je iz pisemske ovojnice razvidno, da jo je tožnica na pošto z navadno pošiljko oddala 20. 4. 2015, je bila pritožba vložena po izteku 15 - dnevnega pritožbenega roka in jo je zato sodišče prve stopnje zakonito zavrglo (343. člen ZPP).
Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo na delovnem mestu strugar. Je pa še nadalje s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. V obravnavani zadevi je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 60. člena ZPIZ-1 za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s preostalo delovno zmožnostjo v polnem delovnem času z omejitvami. V predsodnem niti v sodnem postopku niso dokazane takšne spremembe zdravstvenega stanja, zaradi katerih tožnik ne bi bil več zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnik zmožen za delo le v polovičnem delovnem času 4 ure dnevno, ni utemeljen.
Vsi štirje tožniki so univerzalni pravni nasledniki prvotne tožnice zato so v enakem materialno pravnem razmerju do toženke, po materialnem pravu je mogoča le enaka odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vse tožnike. Tožeča stranka je dovolj konkretizirala trditveno podlago glede utemeljenosti zahtevka po višini, ko je navedla identifikacijske znake nepremičnin, njihovo vrsto rabe in površino v kvadratnih metrih, …. v skupni površini 1877 m2 ter določno postavila znesek istovredne terjatve.
Tisti, ki je pridobil premoženje na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje izrečena za nično, mora vrniti to premoženje.
telesna okvara - invalidnina - zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba zakonito zavržena (ZPP člen 112 in 343).
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Pri tožniku ni prišlo do izgube realitetne kontrole in se še zmore sam hraniti, oblačiti, slačiti, sezuvati, neovirano gibati v prostoru, ustrezno uporabljati WC, sam pa zmore tudi elemente osnovne higiene in samostojnega gibanja. Ker iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da tožnik ne bi zmogel opravljati vseh življenjskih opravil oziroma da ne bi zmogel opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, niti da gre za težjega psihiatričnega bolnika v domači negi, ki potrebuje stalno nadzorstvo, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, določeni v 101. in 102. členu ZPIZ-2.
SPZ člen 151. ZIZ člen 58, 58/2, 86, 267, 270, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 5, 214, 214/2.
pogoji za zavarovalno začasno odredbo – že obstoj zavarovanja in tek izvršbe – ureditvena začasna odredba v povezavi z devastacijsko tožbo – prepoved sečnje gozda – grozeča škoda – zmanjševanje vrednosti izvršilnega predmeta - prepoved razpolaganja z zarubljenim predmetom – upnikovo trditveno in dokazno breme – dolžnikova pravica do izjave glede upnikovega odgovora na ugovor in pravočasnost njegovih navedb – stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo
Ker sta upnici že pridobili izvršilni naslov za terjatve, katerih poplačilo naj bi bilo ogroženo, pri tem pa tudi v izvršilnem postopku na obravnavanih nepremičninah še hipoteko z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ni pogojev za izdajo zavarovalne začasne odredbe.
Običajno uživanje nepremičnine, kar je tudi legalna (s strani pristojne institucije nadzorovana in odobrena) sečnja gozda, ne pomeni grozeče škode.
invalid III. kategorije - pravica do nadomestila za invalidnost - delo za krajši delovni čas od polnega
ZPIZ-1 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oz. časovni element (opravljanje dela v polnem ali v skrajšanem delovnem času) ni podlaga za priznanje pravice, še manj za ustavitev izplačevanja nadomestila za invalidnost. Ker je bila tožnica tudi v obdobju po 18. 6. 2011 zavarovana za polni delovni čas 40 ur tedensko, s tem da je koristila krajši delovni čas v obsegu 10 ur tedensko iz naslova pravic, ki ji gredo po ZSDP (iz naslova starševstva), tožena stranka ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je tožnici ustavila izplačevanje nadomestila za invalidnost z 18. 6. 2011.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
zastaranje - judikatne terjatve v časovnih mejah pravnomočnosti - zastaranje zakonskih zamudnih obresti od preživninskih obrokov zapadlih do pravnomočnosti sodbe
Po prvem odstavku 356. člena OZ vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v 10-letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069140
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43/3. ZPP člen 338, 338/3.
umik predloga za izvršbo – preklic umika – zmota – sodba na podlagi odpovedi – konstitutivni učinki umika
Umik predloga za izvršbo predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek. Takšno procesno dejanje s takojšnjim konstitutivnim učinkom je lahko le nepreklicljivo, upnik pa zato v izvršilnem postopku ustavitve izvršilnega postopka ne more več preprečiti, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Umika ni mogoče preklicati niti takrat, če je bil podan v zmoti ali prevari glede določene dejanske okoliščine, na primer v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana, kot v danem primeru.
Zaradi napak volje, torej tudi zmote, se smeta izpodbijati le sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi, in to na način, določen v ZPP, ne pa tudi sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga za izvršbo.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 60/3, 61, 93.
invalid III. kategorije - invalidnost - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost, in sicer je zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo v polnem delovnem času, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker pri tožniku še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo - revizija - zavrženje revizije
V sporu o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena, niti tožnik ni izkazal, da je revizijo vložil nekdo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je revizija zavržena, zakonit.