OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080554
OZ člen 111, 111/2, 247, 247/1, 458, 458/2, 462, 462/1, 464, 468, 468/1, 469, 471. ZPP člen 70, 70/1, 318, 318/1.
prodajna pogodba – izpolnitev z napako – delna neizpolnitev – delni odstop od pogodbe – jamčevalni zahtevki – pravila vračanja – pogodbena kazen – zamudna sodba – izločitev sodnika
Če prodajalec (tožena stranka) v primernem dodatnem roku ne opravi pravilne izpolnitve (torej ne popravi stvari oziroma je ne zamenja z drugo stvarjo brez napake), lahko kupec ponovno (alternativno) izbira med vsemi tremi jamčevalnimi zahtevki iz 1. odstavka 468. člena OZ (pri tem se sicer po 471. členu OZ domneva, da je izbral pravico odstopiti od pogodbe).
Kršitev pogodbene obveznosti, ki pomeni neizpolnitev, lahko nastopi tudi, če pogodbi zvesta stranka uveljavi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napak izpolnitve. Zato je upnik upravičen do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve, tudi če od pogodbe odstopi zaradi izpolnitve z napako.
Zamuda v zvezi s pogodbeno kaznijo je nastopila takrat, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe in poleg vračila kupnine zahtevala tudi plačilo pogodbene kazni.
obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prevoz na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornih mesecih ni izplačala celotne plače, stroškov za prevoz na delo in z dela in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, zato je zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine.
ZPP člen 253, 253/1, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – zdravniška napaka – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedencev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče bi moralo zaslišati sodne izvedence na glavni obravnavi ter s tem pridobiti jasne odgovore na pripombe tožeče stranke oziroma na relevantna vprašanja v tej pravdi. Glede na ugotovljene okoliščine (do okužbe z EBV bi pri mld. N. zagotovo prišlo prej ali slej, pri bolezni XLP pa ta okužba vodi do bolnikove smrti, presaditev matičnih celic oziroma kostnega mozga je edini način ozdravitve bolezni XLP) odgovor izvedencev, da lečeči zdravniki niso bili dolžni ponuditi staršema mld. N. zdravljenja s transplantacijo (v tem primeru bi obstajale možnosti za preživetje mld. N., če ne bi prišlo do nobenih zapletov), ni prepričljiv. Najmanj kar je, bi moralo prvo sodišče od izvedencev terjati podrobno obrazložitev tega odgovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082547
OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
plačilo odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi posega v nepremičnino z izgradnjo javne infrastrukture - protipravno ravnanje - poseg brez soglasja - denarno nadomestilo - upravno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - stvarnopravna podlaga posega v lastninsko pravico brez soglasja - javna korist - ugovor pasivne legitimacije - investitor izgradnje - ustanovitev neprave služnosti - sklenitev pogodbe - volja strank
Ob ugotovitvah, da je bil poseg tožene stranke v nepremičnino tožeče stranke zaradi postavitve javne infrastrukture opravljen brez soglasja tožeče stranke in plačila odškodnine, do ustanovitve služnosti v javno korist s pravnim poslom ni prišlo. Za sklenitev pogodbe manjka že osnovna predpostavka – soglasje volj strank (zavezovalni pravni posel). Vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo pa ni bil niti zatrjevan niti dokazan. Soglasje tožnika izvajalcem za posamezne odmike od načrta (premike jaškov, na kar nakazuje pritožba, ko se sklicuje na izjavi prič), ne more nadomestiti soglasja za sam poseg postavitve javne infrastrukture na nepremičnine tožeče stranke. Sicer pa so navedbe pritožnice v tej smeri, da je bilo s strani izvajalcev del pridobljeno ustno soglasje, tudi prepozna in neupoštevna pritožbena novota.
Ker je tožena stranka kot investitor nesporno opravila poseg brez pravne podlage, je bilo njeno ravnanje nedopustno.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni razlogi - predlog za oprostitev - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen ugovornega postopka – namen postopka prisilne poravnave – načrt finančnega prestrukturiranja – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – pridobitev procesne legitimacije upnika – stroški dolžnika – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek – nagrada za ugovorni postopek v glavnem postopku prisilne poravnave
Struktura ročnosti financiranja od začetka postopka prisilne poravnave, ki vpliva le na terjatve finančnih upnikov, do pravnomočne potrditve prisilne poravnave, ni odločilna za odločanje o uspešnosti predlaganih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Finančna terjatev A. d. d. ne sodi med navadne poslovne terjatve, na katere postopek prisilne poravnave ne vpliva. Navadne poslovne terjatve se ves čas postopka poplačujejo, finančna terjatev A. d. d. (oziroma sedaj DUTB) ne more vplivati na kratkoročno plačilno sposobnost dolžnika v okviru postopka prisilne poravnave.
Ko bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bodo potrjeni roki za poplačilo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev in obrestna mera, po kateri se obrestujejo terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
sklep o dedovanju – zakoniti dediči – oporočni dediči – pravni interes za pritožbo
Vse nepremičnine je zapustnica dala oporočnim dedičem, oporoke pa so zakoniti dediči priznali kot pravno veljavne. Pritožnica zato ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v tem delu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri zapisu v obrazložitvi odločbe III Ip 1119/2015 z dne 15. 4. 2015 po pomoti izpadlo besedilo, zato ga s popravnim sklepom pravilno navaja tako, da je dolžnik podal odgovor na pritožbo in v njem priglasil stroške pritožbenega postopka.
Odgovor na pritožbo je v izvršilnem postopku ter v postopku zavarovanja fakultativna vloga in ni obvezen, kar pomeni, da lahko stranka sicer izkoristi možnost vložitve odgovora na pritožbo, hkrati pa to ne pomeni, da so omenjeni stroški, povezani z odgovorom na pritožbo, tudi potrebni stroški, katere bi sodišče po določbi 38. člena ZIZ lahko naložilo v plačilo nasprotni stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082554
ZZZDR člen 111. OZ člen 270. ZPP člen 18, 18/2.
kreditna pogodba - nov kredit - izpolnitev obveznosti - zastavitelj - učinek nove pogodbe na zastavitelja - plačilo tožnikovih obveznosti iz nove kreditne pogodbe - odsvojitev premoženja otrok - sodna ali upravna pristojnost
Tožnik je z novim kreditom poravnal svoji obveznosti po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008. S tem je kot dolžnik po kreditnih pogodbah z dne 21. 1. 2008 izpolnil svoji obveznosti vrniti oba kredita, zato je njegova obveznost kreditojemalca s tem prenehala, hkrati pa sta prenehali tudi obveznosti obeh tožencev kot zastaviteljev . Za nove obveznosti, ki jih je tožnik prevzel s sklenitvijo kreditnih pogodb z dne 29. 1. 2010 in nato še 11. 2. 2011, toženca, ki sta kot zastavitelja nastopala pri pogodbah z dne 21. 1. 2008, nista bila zavezana za njihovo izpolnitev.
Odločanje o privolitvi (soglasju) za odsvojitev premoženja otrok spada v upravni postopek pred pristojnim centrom za socialno delo, ne pa v sodno pristojnost.
ZOdvT člen 7, 14, 14/2. ZPP člen 5, 7, 155, 212, 214, 214/1, 214/2, 358.
priznana dejstva - neprerekanje dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranje trditvene in dokazne podlage - dokazno breme - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - potrebnost stroškov
Takšni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni, saj tožnica zatrjevanj toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je račune poravnala s kompenzacijami in nakazili, ni prerekala. Glede na to bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP navedbe toženke o plačilu računov šteti za priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP bi lahko odredilo dokazovanje priznanih dejstev le, v kolikor bi menilo, da gre za nedovoljeno razpolaganje tožnice (primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni šlo za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje toženki nepravilno naložilo breme dokazovanja priznanih dejstev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0083167
OZ člen 131. ZCes-1 člen 5, 5/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode – stroški zaradi zapore ceste – nevarna gradnja – prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste – protipravno ravnanje – opustitev ustreznih del na nevarni zgradbi – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – povzročitelj nevarnega mesta – vmesna sodba
Prvi toženec je povzročitelj nevarnega mesta na cesti, s tem pa je podana tudi njegova pasivna legitimacija, ki je vezana na povzročitelja nevarnega mesta in ne na zemljiškoknjižnega lastnika. Prvi toženec kot posestnik hiše (zaradi katere so nastali stroški), zanjo ni skrbel, zaradi česar je bilo nevarno hoditi in voziti po cesti in je bilo treba postaviti zaporo.
ZIZ člen 11, 175, 175/3, 192, 192/2, 226, 226/1. ZPSPP člen 24, 24/2. ZPP člen 313, 313/2.
izročitev nepremičnine – izpraznitev poslovnega prostora – primeren rok
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi odloči, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Primeren rok je paricijski rok, v katerem je mogoče pričakovati, da bo dolžnik poslovne prostore lahko izpraznil sam.
Sodišče rok določi na podlagi 313. člena ZPP ob upoštevanju 11. člena ZIZ, po katerem mora sodišče v izvršilnem postopku postopati hitro. Smiselna uporaba 2. odstavka 24. člena ZPSPP ne pride v poštev, saj se nanaša na najemno razmerje, v konkretnem primeru pa gre za prisilno prodajo dolžnikovih nepremičnin oziroma njegovih poslovnih prostorov in zato ta določba ni primerljiva.
pravdni stroški - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - del pravdnih stroškov - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - paricijski rok - rok za izpolnitev obveznosti - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 399, 400. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - stanje kazenske evidence v času odločanja o predlogu za odpust obveznosti
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča je relevantno dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo 13. 4. 2015 na podlagi predloga, ki ga je vložil predlagatelj 2. 2. 2015. Iz navedenega je razvidno, da je v času odločanja prvostopenjskega sodišča o predlogu dolžnika še vedno obstajala ovira za začetek postopka odpusta obveznosti, v posledici česar se izkaže odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga kot materialnopravno pravilna.
SZ-1 člen 25, 25/1, 103, 103/1, 112, 112/3. ZPP člen 81, 311.
posli rednega upravljanja – oddajanje skupnih delov v najem – odpoved najemne pogodbe
Najemna pogodba se po 3. odstavku 112. člena SZ-1 ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču (splošne pristojnosti). Tožbo zoper toženca pa so nesporno vložili solastniki, ki so imeli več kot polovico solastniških deležev.
Podan je krivdni odpovedni razlog, ker toženka tudi subvencionirane, znižane, najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ni redno plačevala.
Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni - in še manj nujni - sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna.
Sodna poravnava, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ni sodna odločba, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodna poravnava zato veže tako udeležence postopka kot sodišče. Izpodbijati jo je mogoče samo s predpisanimi pravnimi sredstvi, zlasti ne s popravnim sklepom in na način, kot je predlagala pritožnica.
Dejstvo, da poravnave glede stanovanja v K. ni mogoče neposredno izvršiti v zemljiški knjigi, ni zakonski razlog za popravek poravnave. Sicer pa pritožnica posledic svoje premajhne skrbnosti ne more prevaliti na sodišče. Če so bili ob sklepanju sodne poravnave res že znani vsi zemljiškoknjižni podatki za vknjižbo njene solastninske pravice, bi morala drugima dvema udeležencema postopka in sodišču predlagati, da se ti podatki vključijo v sodno poravnavo.