STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
pristop k vodilni zadevi – ugotovitev vrednosti nepremičnine - dokazna ocena cenitvenega poročila
Sodišče druge stopnje izpostavlja določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Stranke pristopljene zadeve pristopijo k vodilni zadevi v fazi, v kateri ta je, in opravljena procesna dejanja sodišča ter sprejete sodne odločitve do faze pristopa v vodilni zadevi imajo učinek tudi na stranke pristopljenih zadev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 670,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
odgovornost imetnika živali – potrebno varstvo in nadzorstvo – krivdna odgovornost – napad psa
Za škodo, ki jo povzroči domača žival - pes, je odgovoren njen imetnik po pravilih o subjektivni krivdni odgovornosti.
Imetnik domače živali je odgovornosti prost, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo krivdno odgovornost toženca, saj je toženec s tem, ko je opustil nadzor nad psom, dopustil, da je le-ta napadel drugega psa in je pri tem prišlo do posredovanja tožnika.
Tožnici v spornem obdobju, ko je bila na študijski izmenjavi v okviru programa izmenjave, ne pripada dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča poleg Zoisove štipendije, saj je tožnica za isti namen prejela posebna sredstva, ki krijejo tudi stroške bivanja v tujini. Tožnica namreč v spornem obdobju ni bivala in se izobraževala na fakulteti, za kar bi ji pripadal dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, temveč se je v tem obdobju sicer izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča (v tujini), za kar pa so ji bila odobrena posebna sredstva za kritje stroškov potovanja in bivanja v tujini.
invalid I. kategorije - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen
Pri tožniku je bila že v letu 1995 ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Na podlagi pravnomočne sodbe z dne 15. 12. 1998 pa je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. S pravnomočno odločitvijo o razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti je pravnomočen tudi vzrok nastanka invalidnosti. Tekom sodnega postopka, kjer je bila predmet presoje ugotovljena invalidnost I. kategorije zaradi bolezni, tožnik ni zatrjeval, da bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, ki bi nastala po letu 1995. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik uveljavlja ugotovitev, da je invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu in ne posledica bolezni, ni utemeljen.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.
invalid III. kategorije - izboljšanje zdravstvenega stanja - trajanje pravic pridobljenih na podlagi invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, trajajo toliko časa, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti (prvi odstavek 163. člena ZPIZ-1). V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po katerem je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, tj. šofer I. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Pri tem pa je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje, ki ga tožnik izrecno izpostavlja in se pri tem sklicuje na izvid nevrokirurga, ali je pri njem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in če je prišlo do takšnega izboljšanja, da pri njem niso več potrebne omejitve pri delu v smislu III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070891
SZ-1 člen 176, 178. ZIZ člen 272, 273.
bivši imetnik stanovanjske pravice – vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku – predkupna pravica najemnika stanovanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je tožnica kot predkupna upravičenka na opisno opredeljenem stanovanju upravičena zahtevati razveljavitev med toženci sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 4. 6. 2004 z dodatkom in sklenitev kupoprodajne pogodbe s prvotoženko za to stanovanje in za dislocirano stranišče.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
Toženec v spornem obdobju vsega goriva, kupljenega s plačilno kartico, ni porabil za prevoze s tovornim vozilom, temveč se je z uporabo plačilne kartice, za katero je bil toženec zadolžen, protipravno prilaščalo gorivo. Pri tem ni pomembno, ali je plačilno kartico za namen protipravne prilastitve goriva toženec sam uporabil ali jo je prepustil v uporabo komu drugemu, niti ni pomembno, ali si je toženec gorivo prilastil zase ali za koga drugega. Protipravno ravnanje toženca se kaže v tem, da je toženec omogočil uporabo službene plačilne kartice za protipravno prilastitev goriva, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo nastala tožeči stranki. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal, da s takim ravnanjem deluje v škodo tožeče stranke. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da naj bi pri opravljanju dela knjigovodje na blagajni huje kršila pogodbene obveznosti s tem, da je preveč plačan znesek, ki ga je določena oseba plačala z namenom plačila računov komunalne storitve, vzela iz blagajne z namero protipravne prilastitve. Njeno ravnanje naj bi imelo znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (209. člen KZ-1). Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila pogodbene in druge obveznosti v smislu storitve kaznivega dejanja, kot to določa 1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR. Prav tako ni dokazala, da bi tožnica pri delu v nabavni službi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila delovne obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka tega člena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
lastnost zavarovanca - družbeniki zasebnih družb - poslovodna oseba
Tožnik je bil od 2. 11. 2012 dalje družbenik zasebne družbe in poslovodna oseba ter v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Zato so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da od 2. 11. 2012 nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.