brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev
Po 15. točki 5. člena ZUTD nastane zavarovalno razmerje na podlagi tega zakona s vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. Pri tožniku je tako zavarovalno razmerje trajalo, glede na to, da je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, na navedeni podlagi od vpisa v Poslovni register Slovenije (dne 3. 4. 1995) do izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije (dne 21. 7. 2012). Tožnik je torej izpolnil pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD, ki določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, zato je upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 22. 7. 2012 dalje.
Plačilo prispevkov za dva meseca po izdaji prvostopenjske odločbe v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je tožnik pravico do denarnega nadomestila izgubil. Plačani prispevki so pogoj za samo realizacijo pravice do denarnega nadomestila. Obseg in plačilo prispevkov se bo odražalo tudi v trajanju prejemanja denarnega nadomestila, kakor to določa 60. člen ZUTD. Zato je potrebno upoštevati tudi kasneje plačane prispevke, plačane do dneva izdaje dokončne odločbe o tožnikovi zahtevi za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila.
Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja priči - stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Stroški vročanja po vročevalcu niso nastali po krivdi priče, saj je njen naslov, ki ni bil točen, sodišču navedla zagovornica, za kar priča ne more biti odgovorna.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014602
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 273. ZDR-1 člen 115.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni verjetno izkazana ena izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 272. člena ZIZ, ker tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale nastanek težko nadomestljive škode in s tem v zvezi ni predložila nobenega dokaza. Po stališču pritožbenega sodišča konkretnejših navedb, kot jih je tožnica podala (da bo po izteku odpovednega roka ostala brez zaposlitve, brez socialnih zavarovanj, brez dohodkov, z majhno možnostjo ponovne zaposlitve zaradi nosečnosti; da je tudi njena mati zaradi lastnih nizkih dohodkov ne bo mogla preživljati in zato ne bo imela nobenih prihodkov za življenje; da je že sedaj v stresu zaradi skrbi, kako bo preživljala sebe in otroka in da se vse to negativno odraža na nosečnosti, saj ne je in ne spi) niti ne more podati, zato bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do teh navedb. ZIZ v 2. odstavku 272. člena ne določa, da mora upnik dokazati tudi eno izmed v njem navedenih predpostavk, ampak da mora za verjetno izkazati tudi eno izmed navedenih predpostavk. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditev tožnice ugotavljati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode za tožničino in otrokovo zdravje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnik je s tožbo zahteval, da mu prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) in druga tožena stranka (delavec prve tožene stranke) solidarno plačata odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu in zaradi poškodbe na delovnem mestu, oboje pa naj bi bil rezultat ravnanja druge tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvo in drugo toženo stranko potrebno obravnavati kot materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Ta določa, da več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. Prva in druga tožena stranka glede na sporni predmet (odškodnina za gmotno in negmotno škodo) nista v nikakršni pravni skupnosti. Okoliščina, da sta tako tožnik kot druga tožena stranka delavca prve tožene stranke, ne pomeni pravne skupnosti v smislu navedene določbe ZPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi odškodninski zahtevek zoper drugo toženo stranko (delavca prve tožene stranke) potrebno obravnavati kot spor iz delovnega razmerja. Stvarna pristojnost delovnih sodišč je opredeljena v 5. členu ZDSS-1. Spor o odškodninskem zahtevku, kakršnega uveljavlja tožnik v tem sporu, je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih v smislu b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, zato ni možno šteti, da bi bilo delovno sodišče na podlagi te določbe lahko pristojno tudi za odločanje v sporu zoper drugo toženo stranko. Tožnik in druga tožena stranka nista v razmerju delavec - delodajalec, prav tako pa ni možno šteti, da bi šlo v razmerju med njima za spor iz delovnega razmerja. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v obsegu tožbe zoper drugo toženo stranko.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
invalid II. kategorije - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delazmožnosti, saj je zmožna za delo le z omejitvami (invalid II. kategorije invalidnosti). Ni pa pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in tudi ne do izgube pridobitne zmožnosti, da bi jo bilo mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
SPZ člen 141, 141/3. ZPP člen 184, 184/2, 186. OZ člen 421.
aktivna legitimacija – zahtevek v korist tretjega – odplačen odstop terjatve – hipotekarna tožba – objektivna sprememba tožbe – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe – privolitev tožene stranke – priviligirana sprememba tožbe
S tem, ko je tožeča stranka spremenila v zahtevku navedbo, komu naj tožena stranka izpolni zahtevek, je šlo za spremembo tožbe, in sicer za objektivno spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Vendar, ker je do te spremembe tožbe prišlo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (takrat, ko je tožeča stranka odstopila terjatev stranskemu intervenientu), gre v tem primeru za privilegirano spremembo tožbe, za katero privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen ZPP).
STATUSNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063156
ZGD-1 člen 100, 667, 667/2, 672. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/1. ZPP člen 311.
statusno preoblikovanje podjetnika posameznika - vpis prenosa podjetja v register - univerzalno pravno nasledstvo - kontinuirana odgovornost - odgovornost podjetnika - obveznosti, ki so podjetniku v zvezi s podjetjem nastale pred vpisom prenosa - varovanje interesov upnikov - subsidiarna odgovornost - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva glavnemu dolžniku - dospelost terjatve - preuranjenost zahtevka
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih.
Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo.
OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot solidarnih dolžnikov.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 66, 94, 94/1, 94/1-1, 97.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije invalidnosti - izpolnjevanje pogojev
Za izplačevanje nadomestila za invalidnost morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer pogoj , določen v 94. členu ZPIZ-1 (ugotovljena invalidnost II. ali II. kategorije z določenimi pogoji) in pogoj iz 97. člena ZPIZ-1, to je da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, ki se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik zato ne izpolnjuje pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
plačilo odškodnine – sodna pristojnost – aktivna legitimacija – procesna legitimacija – krajevna pristojnost – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost za spore v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka
Sicer drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena po začetku stečajnega postopka, vendar pa spor v smislu 63. člena ZPP ni nastal med stečajnim postopkom, temveč je nastal takrat, ko so nastala dejstva, na katera se opira terjatev tožnic. Ker je bila tožba vložena na dan začetka stečajnega postopka, je spor nastal torej že pred začetkom stečajnega postopka, in ne gre za spor, za katerega bi bila podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek. Ne gre namreč niti za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Zveza obstaja, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, in sicer, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku, kar pa v konkretnem primeru ni podano, temveč celo stečajni dolžnik nastopa kot ena izmed tožnic.
posebna stečajna masa – poplačilo stroškov – poplačilo ločitvenega upnika – posebna razdelitvena masa – prenos neporabljene ločitvene mase – vrstni red plačila terjatev – vrstni red plačila zavarovanih terjatev
Iz posebne stečajne mase se pred poplačilom ločitvenih upnikov najprej poravnajo stroški, nastali z unovčenjem posebne stečajne mase. Preostanek, to je posebna razdelitvena masa, pa je v prvi vrsti namenjen poplačilu ločitvenih upnikov, in to po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic. Če se za poplačilo ločitvenih pravic ne porabi celotna posebna razdelitvena masa, se neporabljeni del prenese v splošno razdelitveno maso.
Če posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za poplačilo celotne zavarovane terjatve, ni pravne podlage, da bi se znesek, namenjen poplačilu ločitvenega upnika, zmanjševal za znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase.
Če posebna stečajna masa zadošča tako za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase kot tudi za pokritje celotne zavarovane terjatve, stroške unovčenja posebne stečajne mase ne krije ločitveni upnik.
Po izdaji nove odločbe je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrže, ker naj tožnica ne bi več imela pravnega interesa, medtem ko je tožnica predlagala ustavitev postopka, vztrajala pa je le pri plačilu stroškov postopka. Ker tožena stranka ni privolila v umik tožbe, temveč je vztrajala pri predlogu, da sodišče tožbo zavrže, je sodišče prve stopnje s sklepom tožbo zavrglo, po načelu krivde pa je plačilo stroškov pravilno naložilo toženi stranki.
Pritožba neutemeljeno očita, da odmerjena odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ne dosega standarda pravične denarne odškodnine. Ob upoštevanju določila 179. člena OZ sta za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo temeljni načelo individualizacije (upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ter da ta ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom). Ti načeli je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabilo.
ZPIZ-1 člen 110, 390, 421 427, 427/4. ZPIZ92 člen 72, 72-2, 72-3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. in 3. alineje 1. odstavka 72. člena ZPIZ/92, dopolni starost 50 let, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti. Tožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine po 2. ali 3. alineji 72. člena ZPIZ/92, zaradi dolžnosti preživljanja otrok in ji je ta pravica prenehala dne 30. 9. 2004. Tožnica tega dne še ni dopolnila 45 let starosti, saj je navedeno starost dopolnila naslednji dan, dne 1. 10. 2004, zato ne izpolnjuje pogojev za ohranitev pravice do družinske pokojnine po določbah ZPIZ/92. Prav tako tožnica do dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej do 1. 1. 2000, še ni izpolnila pogoja starosti 45 let, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 427. člena ZPIZ-1, da bi ohranila pravico do družinske pokojnine po prejšnjih predpisih. Tožnica prav tako ne izpolnjuje pogojev po določbi 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 421. členom ZPIZ-1, po kateri vdova v letu 2004, ko je otroku prenehala pravica do družinske pokojnine, pridobi pravico do vdovske pokojnine, če dopolni starost 52 let in 6 mesecev. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do družinske pokojnine ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064718
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
pravica do povrnitve škode – povrnitev nepremoženjske škode – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – višina denarne odškodnine – odmera odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – obrazložitev odločitve o stroških postopka
Intenziteta duševnih bolečin, ki jih je tožnik trpel v času okrnitve svobode, je na tako nizki stopnji, da ne upravičuje odškodnine, ki bi bila višja od dosojene.
Sodišče mora obrazložiti, katere so tiste okoliščine, ki so ga navedle k odločitvi, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - tehnološki razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj tehnološkega razloga (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-4, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga ni bila zakonita.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0064763
ZUreP-1 člen 104, 106, 108, 108, 108/4, 110, 110/9. OZ člen 299.
odškodnina zaradi obremenitve lastninske pravice – zamuda s plačilom odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Četudi sta predlagatelja izkazala, da jima je škoda nastala delno že z dnem začetka izgradnje plinovoda, pa nasprotna udeleženka takrat še ni bila v zamudi, ampak je prišla v zamudo z dnem vložitve predloga v tem postopku.