Cesijska pogodba je pogodba, s katero pride do spremembe upnika, medtem ko gre pri pristopu k dolgu za spremembo dolžnika in se že zaradi tega oba pravna instituta pojmovno izključujeta.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih
Zgolj na podlagi izvršenih vlaganj v tujo oziroma solastno nepremičnino, zaradi katerih je bila povečana vrednost nepremičnine, graditelj še ne pridobi lastninske pravice oziroma večjega solastninskega deleža na nepremičnini, saj je za nastop takšne posledice potreben ustrezen dogovor med graditeljem in lastnikom oziroma solastniki te nepremičnine (48. člen SPZ). Le soglasje lastnika (solastnikov) nepremičnine z vlaganji graditelja ne zadošča.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
URS člen 22, 23. ZPP člen 117, 120, 120/1, 142, 215.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – fikcija vročitve
Določitev vsebine „upravičenega vzroka“ pomeni razlago pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude, in ki jih stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo.
Dejstvo prejema tožbe je izkazano z vročilnico, ki sicer izkazuje fikcijo vročitve, zato dokazovanje nasprotnega ni odvisno od trditev nasprotne stranke. Trditveno in dokazno breme o upravičenosti zamude in s tem utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je na stranki, ki vrnitev v prejšnje stanje predlaga.
Vztrajanje pri dokaznem standardu prepričanja, za katerega je značilna izrazita neenakost porazdelitve dokaznega tveganja med pravdni stranki, v primerih, ko je treba dokazati trditev o neobstoju dejstva (negativno dejstvo), zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zaradi preprečitve dokazne stiske je treba tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati, tak način pa je lahko tudi dokazovanje z indici.
dedovanje zaščitenih kmetij – pozneje najdeno premoženje – denacionalizirano premoženje
Pred izdajo sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju, mora sodišče v primeru, ko se je s prvotnim sklepom o dedovanju dedovala le kmetija, ugotoviti, ali je novo najdeno premoženje del te kmetije.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 210, 210/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper premoženje – odvzem motornega vozila – izbris iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po 210. členu KZ-1 spada v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje (23. poglavje KZ-1). Ker navedeno kaznivo dejanje iz kazenske evidence še ni izbrisano, obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
ZFPPIPP člen 384, 396, 399, 399/1, 399/1-4, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1, 403/2, 404. ZIZ člen 178, 178/2, 179.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – pravno sredstvo zoper dolžino preizkusne dobe – dokazno sredstvo – neustrezen dokaz
Sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin izda izvršilno sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve, zato bi bila zaradi časovne oddaljenosti izdelave cenitev lahko vprašljiva zgolj vrednost v njih ugotovljenih nepremičnin. Ni pa mogoče tem sklepom apriorno odrekati vsakršno dokazno vrednost, vsaj ne na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ki je te dokaze (brez dodatne obrazložitve) ocenilo kot neustrezne.
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta – pravična denarna odškodnina – mladoletnost otrok ob izgubi – otrok s posebnimi potrebami
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti moža oziroma očeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082007
OZ člen 336, 336/1, 421, 421/1. SPZ člen 118. ZPP člen 451, 454, 454/2.
upravnik poslovnih stavb – zastaranje terjatev upravnika – zakonita subrogacija – začetek teka zastaralnega roka – pravočasnost trditev – neizvedba naroka – spor majhne vrednosti
Tožnikova terjatev je nastala na podlagi subrogacije. Do subrogacije po samem zakonu pride vedno, kadar obveznost dolžnika izpolni oseba, ki ima za to pravni interes. Iz navedb tožeče stranke, da je vtoževane stroške namesto tožene stranke morala plačati, saj je bila kot upravnik dolžna poskrbeti za funkcioniranje celotne stavbe, izhaja, da je tožeča stranka imela pravni interes za izpolnitev obveznosti. Tako mora upravnik, četudi k temu ni izrecno zavezan (ni v odnosu do dobavitelja, ni dolžnik in ni pasivno legitimiran v morebitni pravdi), sproti poravnati takšne (obratovalne) stroške. Le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni prej navedeno obveznost in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil.
Za začetek teka zastaralnega roka je ključno, kdaj bi ta začel teči v primeru, da bi bila storitev dobavitelja zaračunana direktno toženi stranki (in ne kdaj je tožeča stranka takšen račun plačala). Skladno z določbo, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tako zastaranje vsake posamične terjatve začelo teči naslednji dan po zapadlosti računa dobavitelja.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 221u, 221u/2, 221u/2-1.
univerzalno pravo nasledstvo – potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo – izčlenitev z ustanovitvijo novih družb – začetek stečajnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje tožene stranke ni seznanilo s tožnikovimi navedbami in ji ni dalo možnosti nanje odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 5. člena ZPP. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar pritožba izrecno opozarja.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
Ustavno sodišče je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZKP člen 143, 149, 149b. ZEKom-1 člen 163. Odločba Ustavnega sodišča U-I-65/13 z dne 3.7.2014. Odločba Sodišča Evropske unije C-293/12 in C-594/12 z dne 8.4.12.
izločitev dokazov - podatki o telekomunikacijah - zbiranje in hramba prometnih podatkov
Kljub ustavni odločbi in razveljavitvi določb XIII. poglavja ZEKom-1, ki so predpisovale hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, je operaterjem dovoljena hramba tovrstnih podatkov v strogo omejenem obsegu, po drugi strani pa imajo organi pregona in sodišča v določbah 149.b člena ZKP ter 143. člena ZKP zakonsko podlago za pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe kazenskega postopka.
Pritožnika nimata prav, ko predmetno odločbo ustavnega sodišča tolmačita na tak način, da je po njeni objavi nezakonito vsakršno ustvarjanje baz prometnih podatkov pri operaterjih ter pridobivanje teh podatkov s strani sodišč za potrebe kazenskega postopka, enako pa naj bi veljalo tudi za predhodno pridobljene prometne podatke.
ZNP člen 8. ZPP člen 13, 206. SPZ člen 8, 18. ZGO-1 člen 159.
določitev meje - predhodno vprašanje - legalna ali nelegalna gradnja - gradnja objekta na zemljišču - prepoved inšpektorja - evidenca prepovedi - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - povezanost zemljišča in objekta - nepremičnina
Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino.
Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006162
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 181/3, 274. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izbrisna tožba - ugotovitvena tožba - pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti izjave o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga
1. Tožeči stranki ni treba dokazovati obstoja pravnega interesa za vložitev izbrisne tožbe.
2. Za vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP ni potrebno posebej izkazati pravnega interesa, vse dokler obstaja prejudicialnost, ko je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka, kot v konkretnem primeru.
Točki 1. in 6. prvega odstavka 355. člena OZ sta uporabljivi, kadar gre za stanovanjsko stavbo (medtem ko v ti dve določbi ni mogoče umestiti terjatev upravnikov poslovnih stavb). Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato v zvezi z ugovorom zastaranja pravilno ugotovilo, da gre za terjatve upravnika večstanovanjske hiše in da se vtoževane terjatve plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zato je pravilno uporabilo enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ. Ker pri tem status naročnika oziroma dolžnika ni pomemben, je neutemeljena tudi nadaljnja pritožbena trditev, da gre v tej zadevi za pogodbo med dvema pravnima osebama, torej gospodarsko pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006341
ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 52, 225, 225/1, 225/2.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti - postavitev zidu - odstranitev zidu - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Ob ugotovitvi, da upnica novega zidu ni postavila povsem skladno z določbami izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni upravičena do vračila stroškov, ki so ji pri tem nastali skladno z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ in je njen zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.
Zaradi morebitnih nepravilnosti pri opravi izvršbe je v izvršilnem postopku mogoče vložiti le zahtevo za njihovo odpravo po 52. členu ZIZ (ne pa tudi ugovora zoper pravnomočni sklep o izvršbi, kot zmotno trdi pritožba), pri čemer vložitev zahteve sicer ni omejena z rokom, vendar pa je lahko učinkovita le do nastopa pravnih posledic. Le-teh v izvršilnem postopku ni mogoče odpraviti. Ker je v obravnavanem primeru sporni zid že postavljen in so nastopile pravne posledice izvršitve, nepravilnosti pri njegovi postavitvi v izvršilnem postopku ni več mogoče odpraviti.
Do plačila zamudnih obresti – kapitaliziranih od zamude do vložitve predloga za izvršbo – je tožeča stranka upravičena na podlagi 1. odstavka 299. člena in 378. člena OZ.
predobravnavni narok – predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti – izdaja posebnega sklepa
Predlog zagovornika za prekinitev kazenskega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti materialno pravne določbe se ne nanaša na procesna vprašanja iz 4. odstavka 285.e člena ZKP, zato sodišču o njem ni potrebno izdajati posebnega sklepa. Tak predlog je možno primerjati z ugovorom pravne narave, ki je namenjen uveljavljanju okoliščin, ki preprečujejo in izključujejo kazenski pregon obdolženca, navedbam, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kazensko dejanje ali je npr. navedena nepravilna pravna opredelitev in podobno. O ugovorih pravne narave sodišče ne odloči s posebnim sklepom, temveč o njih odloči takrat, ko odloči o očitkih iz obtožbe.