ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 121, 121/1, 234, 234/4, 283.
stečajni postopek nad pravno osebo – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba delničarja – procesna legitimacija za pritožbo – izpis stanja na računu vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD
Pritožnik je v utemeljitev in izkaz svoje procesne legitimacije za pritožbo pritožbi priložil izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD na dan 31. 12. 2013, torej se je izkazal kot delničar po stanju več kot enega leta pred začetkom stečajnega postopka. Ker navedeni izpisek torej ne izkazuje ažurnega statusa pritožnika kot delničarja pred začetkom stečajnega postopka, sodišče pa samo ni dolžno preverjati njegovega statusa s poizvedbami pri KDD, kar je predlagal pritožnik, mu je bilo treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060861
ZPUOOD člen 18. OZ člen 86. ZZK-1 člen 242. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 13, 80, 205, 339, 339/2, 339/2-11, 343.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – neodpravljiva pomanjkljivost – pravno nasledstvo – neobstoječa oseba – ničnost pogodbe – nujno sosporništvo – izbrisna tožba – zavrženje tožbe
Pravna oseba, ki je med pravdo prenehala z izbrisom iz sodnega registra, ne obstaja več in ne more biti pravdna stranka. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni več mogoče uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznost izbrisanih gospodarskih družb po določilih 6. do 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP.
Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.
ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/6, 106a, 106a/2, 129, 129a.
stiki – otrokova največja korist – skupno starševstvo – nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu – preživnina – nadomeščanje stikov – določitev stalnega prebivališča otroku
Slabše kot je sporazumevanje (med staršema), bolj podrobno sodišče določi stike.
Odločitev o tem, da se zaradi bolezni odpadli stiki ne nadomeščajo, ni niti potrebna niti smiselna, saj je treba pritrditi pritožniku o spornosti predpostavke, da bi stik vsakič v primeru bolezni odpadel.
ZPP člen 116, 318, 318/1, 318/1-1. ZFPPIPP člen 251, 383.
zamudna sodba - procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - vrnitev v prejšnje stanje
Ker je zoper toženca ob vročitvi tožbe tekel postopek osebnega stečaja, tožba, ki ni bila vročena stečajnemu upravitelju, ni bila vročena pravilno.
neutemeljeno povzročeni stroški - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Načelo uspeha iz ZPP se uporablja v izvršilnem postopku uporablja smiselno, če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Takšna dejanska situacija, kot se je zgodila v tem primeru, je specialno urejena v šestem odstavku 38. člena ZIZ in ni razlogov za smiselno uporabo ZPP ter načela uspeha. Naložitev stroškov, ki jih je imela udeleženka s pritožbo oziroma kot se je izkazalo s predlogom za izdajo sklepa o popravi, katerih ni (neutemeljeno) povzročil upnik, ne bi pomenila smiselne uporabe načela uspeha iz ZPP.
Ker je dolžnik v svojih vlogah zatrjeval nepravilnosti v zvezi s prvim rubežem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o pravilnosti in zakonitosti drugega rubeža, s katerim je bilo zgolj seznanjeno. Tudi v izvršilnem postopku je sodišče vezano na načelo dispozitivnosti in sme odločati le v mejah predlogov in trditev strank.
Čeprav drži, da so stroški v zvezi z udeležbo na razjasnitveni narok upniku nastali med narokom in bi jih lahko priglasil že do zaključka naroka, ker je bila takrat že znana tudi njihova višina, ni mogoče šteti, da je priglasitev stroškov postopka, ki jo je upnik poslal naknadno po elektronski poti še isti dan, ko je bil opravljen razjasnitveni narok, prepozna.
delitev solastnine – udeležba v postopku – priznanje udeležbe v postopku – pravni interes – spor o deležih lastnikov – napotitev na pravdo – fizična delitev stvari – presoja zakonskih pogojev delitve solastnine
V postopku delitve solastnine mora sodišče zajeti vse solastnike. V primeru spora glede lastništva oziroma spora o deležih lastnikov, pa mora stranke napotiti na pravdo.
Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati, da je v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Sodišče bo zato moralo argumentirano odločiti ali so ti pogoji podani in zakaj primarni način delitve morda ni mogoč.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik posameznik – opravljanje pridobitne dejavnosti – spor iz pridobitne dejavnosti – gospodarska družba – gospodarski spor – pravila postopka v gospodarskih sporih – pristojnost okrožnega sodišča
Spor izvira iz pravnega razmerja, ki je nastalo med toženo stranko in tožečo stranko v zvezi s pridobitno dejavnostjo, ki jo je opravljala kot samostojna podjetnica. Za spore iz takšnih razmerij se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
stroški postopka – analogija – začetek stečajnega postopka – prijava terjatev – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča, da se postopek zaključi zaradi stečaja in tožba zavrže. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
uporaba solastne stvari – nemožnost uporabe solastne stvari – protipravnost – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – verzija – uporabnina – višina uporabnine
V primeru, ko se zatrjuje nemožnost uporabe hiše, se ne more uveljavljati za isti čas obogatitvenega zahtevka zaradi neuporabe hiše in odškodninskega zahtevka zaradi neuporabe hiše (oziroma najema drugega stanovanja). Pravna teorija je že nekaj časa jasna, da norma iz 198. člena OZ omenja tudi odškodninsko odgovornost, s katero obogatitveni zahtevek lahko konkurira. Če je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko zavezo, stranka lahko izbira med obema zahtevkoma.
Za kriterij višine uporabnine je treba uporabiti (poleg velikosti idealnega deleža) ugotovljeno povprečno tržno najemno vrednost sporne nepremičnine v celoti, pri čemer možnost dejanskega najema ni pomembna.
dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - izostanek z glavne obravnave - opravičljivi razlogi za izostanek - nenadna bolezen otroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja sodbe - stanje pred zamudo - razveljavitev odločb
Če bi držalo, da je mladoletni otrok zakonitega zastopnika tožene stranke nenadoma zbolel na dan, ko je bil razpisan narok, zaradi česar predhodno obvestilo sodišču ni bilo mogoče, otrokove bolezni pa tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti, hkrati pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka zanj tudi ne bi bilo mogoče pravočasno najti ustreznega varstva, bi to lahko predstavljalo opravičljiv razlog za izostanke z glavne obravnave, na kateri je bilo predvideno zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke.
Izdana sodba ne predstavlja ovire za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZZZDR člen 132, 129, 129/a. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
znižanje preživnine
Da lahko sodišče poseže v pravnomočno odločitev o višini preživnine, mora najprej ugotoviti nastanek bistveno spremenjenih okoliščin na strani zakonca za plačilo preživnine ali upravičenca do preživnine.
protipravnost – opustitev dolžne skrbnosti – profesionalna skrbnost – mokra tla – moker les – naključje – poškodba pri golfu
Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se zaveda, da les (tako kot večinoma vsaka druga površina), ko je moker, drsi. Vendar je to povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega ukrepanja. Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb tu ni prihajalo. Da kdaj pa kdaj komu na mokrih tleh spodrsne, je vsakdanje, večinoma (kot tu) pa gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
nepravdni postopek – etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – elaborat – primerna strokovna podlaga – pripombe na izvedensko mnenje – navedba verjetnega lastnika – namen – opredelitev samostojnih delov stavbe
Navedba verjetnega lastnika posameznega dela stavbe je le informativne narave in nima nobenega vpliva na dejansko lastnino, namenjena pa je pospešitvi in poenostavitvi postopka izdelave akta, ki bo pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti predlagatelj naveden kot verjetni lastnik oziroma lastnik spornih prostorov. Bistveno je, da so ti opredeljeni kot samostojni deli stavbe, o njihovi lastnini pa bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka.