OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070892
URS člen 35, 38. OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 318.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedopusten poseg v zasebnost – slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu – umik posnetkov s spleta – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Objava posnetkov iz zasebnega življenja brez tožničinega dovoljenja predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, ki je v slovenskem pravnem redu zavarovana že na ustavnopravni ravni.
rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – procesni rok – upravičen vzrok za zamudo – vrnitev v prejšnje stanje – osebni stečaj – bolezensko stanje – krizna psihična motnja – podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je podaljšljiv rok. Če lahko sodišče taksnemu zavezancu v skladu z zakonom na njegov utemeljen predlog odloži plačilo taks ali mu dovoli obročno plačilo, to pomeni, da je navedeni rok podaljšljiv.
V primerih, ko je treba dokazovati upravičen vzrok za zamudo zaradi določenih kriznih psihičnih motenj oziroma stanj, v kakršnem je bila po ugotovitvah osebnega zdravnika dolžnica v času dveh mesecev pred prihodom v ambulanto, vztrajanje sodišča pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja o dolžničini nezmožnosti za kakršnakoli opravila, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.
dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - izostanek z glavne obravnave - opravičljivi razlogi za izostanek - nenadna bolezen otroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja sodbe - stanje pred zamudo - razveljavitev odločb
Če bi držalo, da je mladoletni otrok zakonitega zastopnika tožene stranke nenadoma zbolel na dan, ko je bil razpisan narok, zaradi česar predhodno obvestilo sodišču ni bilo mogoče, otrokove bolezni pa tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti, hkrati pa zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka zanj tudi ne bi bilo mogoče pravočasno najti ustreznega varstva, bi to lahko predstavljalo opravičljiv razlog za izostanke z glavne obravnave, na kateri je bilo predvideno zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke.
Izdana sodba ne predstavlja ovire za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064755
OZ člen 288. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
leasing – nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga – neupoštevanje navedb in dokazov – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – obračun obresti – vročilnica kot javna listina – izpodbojna domneva – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obresti – glavnica – vračunavanje obresti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, ki je bila opravljena 4. 6. 2013, strankama pojasnilo, da je bil v tej zadevi prvi narok opravljen 4. 12. 2012 in da bo v postopku upoštevalo zgolj tiste trditve in zanje predložene dokaze, ki so bili sodišču predloženi pravočasno, upoštevajoč 286. člen ZPP. Pritožnika sta bila torej z odločitvijo sodišča, da nekaterih navedb in dokazov ne bo upoštevalo, seznanjena že na obravnavi 4. 6. 2013 in bi morala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero opozarjata v pritožbi, uveljavljati že takrat. Ker tega nista storila, v pritožbi pa tudi ne ponudita podlage za zaključek, da tega brez svoje krivde nista mogla storiti, je očitana kršitev v pritožbenem postopku neupoštevna.
porok – poroštvo – zaveza kot porok in plačnik – preložitev naroka – zdravniški pregled – pričakovana zadržanost zaradi bolezni
Toženec ni zatrjeval, da se naroka ni udeležil, ker je bila bolezen oziroma poškodba nenadna in nepredvidljiva, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je imel zadosti časa, da si zagotovi zastopanje po pooblaščencu. Če gre za pričakovano zadržanost zaradi bolezni, od stranke ni pretirano pričakovati, da bo dala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe – pravica do pritožbe – pravni interes za vložitev pritožbe – konkretna pravna korist – neposredna pravna korist – izboljšanje pravnega položaja
Pravico do pritožbe ima tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist oziroma tisti, čigar pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073567
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/5. SPZ člen 100. ZPP člen 185, 185/7, 212, 286a. SZ-1 člen 190.
družbena lastnina – ugotovitev lastninske pravice – določitev pripadajočega zemljišča – kriteriji za določitev – varstvo solastnine v pravdnem postopku – originaren način pridobitve lastninske pravice – deklaratoren vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nedovoljen zahtevek – pristojnost pravdnega sodišča – pristojnost nepravdnega sodišča – odstop zadeve – prekluzija – pravni interes za pritožbo – trditveno in dokazno breme – res iudicata
Vpis na originaren način pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo je deklaratorne narave. Opravi se na podlagi same pravnomočne odločbe, s katero je ugotovljen njen obstoj. Dajatveni zahtevek po dovolitvi vpisa lastninske pravice oziroma po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in odstop zadeve nepravdnemu sodišču. Cilj obravnavanega postopka je ugotovitev (etažnim lastnikom skupne) lastninske pravice na stavbam pripadajočih zemljiščih. Podoben cilj bi bilo sicer mogoče doseči tudi v nepravdnem postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, po določbah ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Vendar pa v trenutku vložitve tožbe v obravnavanem postopku (leta 2004) ZVEtL še ni bil sprejet. Tožnik je po tedanjih predpisih lahko zahteval sodno varstvo svoje pravice le v pravdnem postopku. Poleg tega je Vrhovno sodišče že nekajkrat izpostavilo, da ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Postopek po ZVEtL tako ni edina, pač pa le dodatna možnost varstva njihove pravice. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
pasivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Ker je država razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v njeni lasti prenesla na Sklad, je pravilno, da je tožba vložena zoper Sklad in ne zoper Republiko Slovenijo. Pasivno legitimiran v tej zadevi, ko gre za ugotovitev priposestvovanja kmetijskega zemljišča, je Sklad.
najemna pogodba – plačilo najemnine – izpraznitev in izročitev stanovanja
Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe). Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.
Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.
Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih
Zgolj na podlagi izvršenih vlaganj v tujo oziroma solastno nepremičnino, zaradi katerih je bila povečana vrednost nepremičnine, graditelj še ne pridobi lastninske pravice oziroma večjega solastninskega deleža na nepremičnini, saj je za nastop takšne posledice potreben ustrezen dogovor med graditeljem in lastnikom oziroma solastniki te nepremičnine (48. člen SPZ). Le soglasje lastnika (solastnikov) nepremičnine z vlaganji graditelja ne zadošča.
Cesijska pogodba je pogodba, s katero pride do spremembe upnika, medtem ko gre pri pristopu k dolgu za spremembo dolžnika in se že zaradi tega oba pravna instituta pojmovno izključujeta.
pravdni stroški – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika
Ker toženi stranki terjatve iz naslova pravdnih stroškov, ki so jima nastali do dneva, ko se je nad tožnikom začel stečajni postopek, v roku nista prijavili, zakon pa ne določa, da se te terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, ne prijavijo, so terjatve obeh toženih strank iz naslova pravdnih stroškov v razmerju do tožnika prenehale.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – zakonske domneve za obstoj izbrisnega razloga
Ker je predlagalni postopek izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena ZFPPIPP, je treba te izjeme obravnavati restriktivno. Glede na to, da mora predlagatelj postopka izbrisa iz prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP predložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerem ima pravna oseba registriran svoj poslovni naslov, je torej možna edina razlaga, da predlagatelj lahko vloži predlog le glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena (lastnik objekta na katerem je registriran poslovni naslov pravne osebe, ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0070896
ZKP člen 18, 110, 110/1, 148, 164, 220. OZ člen 148, 148/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
povrnitev premoženjske škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost države – zaseg vozila med kazenskim postopkom – neprimerno skladiščenje vozila – protipravnost ravnanja – navadna škoda – izguba vrednosti vozila – staranje (amortizacija) vozila – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – škoda zaradi nemožnosti prodaje vozila
Ravnanja stranskega intervenienta (kot pogodbenega shranjevalca stvari) sodijo v sfero države, zaradi česar so njegove opustitve stvar notranjega razmerje med njim in toženko. Tožnika to ne zadeva. Vprašanje, kdo od njiju je opustitve zagrešil, je nerelevantno. Bistvena je ugotovitev, da je tožniku pravno relevantna škoda (v zvezi s poškodbami v notranjosti vozila zaradi neprimernega skladiščenja) nastala v sferi (delovanja) toženke.
Delovanje pristojnega organa v skladu z zakonskimi pooblastili ne more pomeniti protipravnega dejanja in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti toženke (države). Tega ne spremeni niti dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku (v katerem so bila takšna dejanja pristojnih organov v skladu z zakonskimi pooblastili opravljena) nato oproščena obtožbe.
Manjvrednost vozila, do katere je prišlo (zgolj) zaradi staranja (amortizacije) vozila, ne predstavlja škode, ki bi bila posledica (protipravnega) zasega. Pravno relevantno (premoženjsko) škodo nastalo zaradi njega predstavljata škoda (stroški) zaradi nemožnosti uporabe vozila (ki je tožnik ne uveljavlja) in škoda, nastala zaradi nemožnosti prodaje vozila v času trajanja protipravnega odvzema.
SZ-1 člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/5, 123, 123/2, 147, 147/3. ZDen člen 88.
privatizacija stanovanj – zahtevek dediča za odkup stanovanja – zahtevek za odkup denacionaliziranega stanovanja
Na tožnika (kot dediča) bi pravica do odkupa lahko prešla le v primeru, da bi bilo toženki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še v času življenja upravičenke (to je pokojne imetnice stanovanjske pravice), za kar pa v konkretni zadevi, saj je upravičenka umrla v času, ko rok za sklenitev pogodbe niti teči še ni začel, ne gre. Njena pravica do odkupa zato še ni postala premoženjska pravica in je zato tožnika tudi nista mogla podedovati.