pravočasnost ugovora - zavrženje prepoznega ugovora - zamuda roka za ugovor
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - izpolnitev zakonskih pogojev - nujen ukrep - izvedensko mnenje - časovna veljavnost začasnega zadržanja - trajanje varnostnega ukrepa
Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr.
Sprejeta odločitev o času zdravljenja ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje udeleženca izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o obstoju in vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da jih mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali. Med takšne listinske dokaze ni mogoče šteti zapisa na naroku, ki je nastal zaradi nesporazuma med dediči in sodiščem.
Za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon pravil ne predpisuje. Pravica katere stranke je verjetnejša, mora sodišče presoditi glede na okoliščine konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00042186
SZ-1 člen 103, 103/3, 104.
odpoved najemne pogodbe - opomin na plačilo najemnine - rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - finančno stanje dolžnika - subvencioniranje najemnine
Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v opominu dodeljeni 15-dnevni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR iz naslova neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ne predstavlja primernega roka za odpravo navedenega odpovednega razloga v luči določila tretjega odstavka 103. člena SZ-1.
Namen določitve primernega roka v opominu je brez dvoma ta, da ima najemnik v določenem roku realno možnost odpraviti odpovedni razlog. Tožeča stranka bi torej glede na višino dolga in ob tem, da ji je nesporno znan finančni položaj toženca, da torej toženec prejema le 400,00 EUR pokojnine, da je že upravičen do subvencije neprofitne najemnine in da ni kreditno sposoben, morala tožencu v opominu določiti daljši rok za odpravo odpovednega razloga.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - izključujoči se zahtevki - zavrženje vloge
Dolžnikovo nasprotovanje upniku, tj. da ni insolventen ali da upnik proti njemu nima terjatve, in zahteva, da se odloži odločanje o upnikovemu predlogu, ker bo odpravil svojo insolventnost, sta izključujoča. Zahteva za odložitev odločanja o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka in ugovor proti predlogu za začetek stečajnega postopka po zakonu ne moreta biti v odnosu podrejenosti. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje ugovora proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 121. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7.
plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravni pouk - opozorilo stranki
Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega in četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
Ni mogoče zaključiti, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da je dolžnik v konkretnem primeru zvijačno (z zlorabo pravic) vložil poziv na unovčitev bančne garancije. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je šlo za situacijo, ko bi dolžnik kot upravičenec iz garancije vedel za okoliščine, ki izplačilo garantiranega zneska očitno ne opravičujejo, pa bi kljub temu podal neutemeljeno zahtevo za unovčitev zavarovanja. Drži, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi (zgolj) za spor med strankama glede tega, ali je upnik svojo obveznost jamčevanja za napake pravilno in v celoti izpolnil. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi odgovor na to vprašanje terjal izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka, v katerem bi bilo treba natančno razmejiti odgovornost za nastale in neodpravljene napake (med upnikom, dolžnikom A. d. o. o., nadzorom, projektantom...) ter preveriti ustreznost in zadostnost reševanja reklamacij s strani upnika. Utemeljeno je zato pritrdilo dolžniku, da razreševanju teh vprašanj ni namenjen postopek zavarovanja, pač pa postopek ugotavljanja (morebitnih) preplačil upravičencu (tretji odstavek 1087. člena ZOR) in da ni izkazano, da je dolžnik očitno in nesporno neutemeljeno zahteval izplačilo oziroma, da je zlorabil pravico, ki mu jo daje (abstraktno) zavarovanje.
pritožbeni stroški - odločitev o stroških postopka - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker je sklep o odmeri stroškov izvedenca, ki je sodeloval v pritožbenem postopku, postal pravnomočen, je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank, ki sta se pritožili zoper prvostopenjsko sodbo in je bilo o njunih pritožbah že odločeno.
postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna poslovna sposobnost - dokaz s sodnim izvedencem - zdravstveno stanje - obstoj razlogov za odvzem - ovira za vrnitev
Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).
Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal.
Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.
Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038858
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 315, 358, 358/1, 358/1-3.
vmesna sodba - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji - nepremoženjska in premoženjska škoda - subjektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri padcu na pločniku - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - urejanje javne infrastrukture - dolžna skrbnost oškodovanca - povprečna skrbnost oškodovanca - vzvratna hoja ali tek - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju
Tudi od tožnika kot "uporabnika" pločnika na katerem se nahaja sporno korito se lahko pričakuje povprečna skrbnost, da gleda kod hodi. Hoja vzratno po pločniku na razdalji vsaj treh metrov, predstavlja nenavaden in izreden dogodek. Na delu pločnika, vidnem na fotografijah se nahajajo tudi druge ovire, ki prav tako terjajo povprečno pazljivost pešca (robniki različnih višin oziroma dimenzij, stopnice).
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037812
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica (2014) člen 6, 6/1, 6/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zapadlost računa - odpravljiva procesna pomanjkljivost - sprememba sodbe - komunalne storitve - obračunavanje omrežnine - delitev po solastniških deležih - lastnik stavbe - odločitev o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku - sporna podlaga in višina zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Obrazložitev sodbe glede priznanih zneskov glavnice je na prvi pogled sicer kratka, vendar navedba univerzalne formule (za vse vtoževane račune) zadošča za preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri odločitvi o obrestnem delu zahtevka pa je glede datumov začetka teka zakonskih zamudnih obresti podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno očitnost mogoče odpraviti.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - končanje postopka
Ker stečajne mase ni, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno končan, ni zakonsko utemeljenega razloga za nadaljevanje postopka osebnega stečaja.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - razlaga izvršilnega naslova
Drži sicer ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan železne palice, plastično ograjo in tablo z gradbenimi opozorili odstraniti tako, da bo upnici omogočena posest, uporaba in uživanje asfaltirane poti v širini najmanj 3 do 5 metrov in da je 4,18 metrov, kolikor so sedaj odmaknjene navedene stvari (te ugotovitve pritožba ne izpodbija), znotraj tega razpona. Vendar pa tudi po presoji višjega sodišča izvršilnega naslova ni mogoče razlagati na način, da za pravilno izpolnitev obveznosti nujno zadostuje že, da so palice, ograja in tabla od skladišča odmaknjene kolikor koli v širini med 3 in 5 metri, ne glede na to, za kateri del asfaltirane poti gre. Iz izreka in razlogov izvršilnega naslova (23. točka) namreč jasno izhaja, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil, široka 5 metrov. Pri tem je treba upoštevati, da je namen izvršilnega naslova omogočiti upnici uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z ID znakom 001 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak 002 pred objektom skladišča. Da bi bil ta cilj dosežen, mora biti tako na najširšem delu pot široka 5 metrov in ne manj, zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik že s tem, ko je stvari odmaknil na razdaljo 4,18 metrov, izpolnil svojo obveznost. To namreč za celotno asfaltirano pot ne drži oziroma ne drži za tisti najširši del poti, namenjen zavijanju vozil.
ZPP člen 142, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 361. ZIZ člen 42.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - nesubstanciran dokazni predlog - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - kontradiktornost postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izkazanost vročitve - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - motenje posesti - odvzem posesti - vznemirjanje lastnika nepremičnine - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - nujna pot
Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi toženec tožniku odvzel posest, kot zatrjuje toženec v pritožbi. V obravnavanem primeru tudi ne gre za posestno oziroma motenjsko pravdo, ki bi varovala zadnjo mirno posest. Tožnik z negatorno tožbo zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved takih in podobnih posegov v lastninsko pravico na obravnavani nepremičnini. Sodišče je ugotovilo, da toženec z dovozom, obračanjem in parkiranjem vozil protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico na delu parcele št. 1, toženec pa nima nobeni upravičenj za tako ravnanje. Ni pa bilo v postopku ugotovljeno, da bi si toženec nepremičnino prilastil, niti, da bi tožnik nad njo izgubil posest, zaradi česar ne bi mogel uspeti z zahtevkom po 99. členu SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036651
ZNP člen 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 15, 178, 236. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70.
sklep o delitvi solastnine - nepravdni postopek - izvršilni postopek - prodaja stvari po določbah ZIZ - predlog upnika za prodajo - predlog dolžnika za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza - dolžnikova pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 se v postopku za delitev stvari tudi po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega udeleženca opravi v nepravdnem in ne v izvršilnem postopku. To izhaja že iz samega besedila 123. člena ZNP, ki govori o nadaljevanju postopka, ki je že tekel, in je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka. V konkretnem primeru bi se zato o upnikovem predlogu za razdelitev stvari s prodajo moralo odločati v nepravdnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da je sedaj sklep o izvršbi in tudi sklep o ugovoru že izdan oziroma da je že bila izdana odločba o glavni stvari, posledično pa je procesna kršitev glede vrste postopka postala brezpredmetna.
Po drugem odstavku 123. člena ZNP lahko vsak udeleženec predlaga prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku (sedaj zakona o izvršbi in zavarovanju) o razdelitvi stvari po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnine. Glede na takšno jasno in nedvoumno zakonsko določbo je po presoji višjega sodišča 30-dnevni rok za podajo predloga za prodajo stvari po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju vezan na pravnomočnost in ne na izvršljivost sklepa o razdelitvi stvari.
Pravilna je tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj dolžnik ni izkazal vseh kumulativno predpisanih pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ oziroma tega, da bi mu s prodajo nepremičnine nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, večja od škode, ki bi z odlogom prodaje nastala upniku. V pritožbi dolžnik niti ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da konkretna nepremičnina ni njegov dom oziroma da mu ni nujno potrebna za prebivanje. Pač pa dolžnik poudarja, da je na nepremičnino čustveno navezan in da je zato že v nepravdnem postopku predlagal, da se mu nepremičnina dodeli v izključno last. S tem v zvezi višje sodišče pojasnjuje, da je bilo v nepravdnem postopku pravnomočno odločeno, da se opravi klasična civilna delitev nepremičnine in ne, da se nepremičnina dodeli v izključno last dolžniku. V tem izvršilnem postopku se pravnomočni sklep nepravdnega sodišča le izvršuje in že zato dolžnik z argumentom, da je čustveno navezan na nepremičnino in da ni nobene druge primerljive nepremičnine na trgu, ki bi lahko nadomestila konkretno nepremičnino, ki se bo prodala, ne more uspeti. Če bi takim dolžnikovim navedbam sledili, bi s tem dejansko obšli pravnomočni sklep nepravdnega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035697
ZDZdr člen 39. ZPP člen 337.
nepravdni postopek - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust z zdravljenja - nedopustne pritožbene novote
Strokovnih ugotovitev izvedenca, na katerih temelji odločitev sodišča, pritožba niti ne izpodbija, temveč navaja nove razloge in okoliščine, ki so se očitno pojavile šele po izdaji izpodbijanega sklepa (pritožba ne zatrjuje, da bi že v času pred izdajo izpodbijanega sklepa vedeli za rezultate laboratorijskih preiskav na prepovedane droge, tega izvida tudi ne priloži). Ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede na okoliščine v času, ko je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep sprejelo, novih dejstev, ki so nastopila šele pozneje, ne more upoštevati.