CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038696
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161. ZNP-1 člen 98.
ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med otrokom in starši - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen začasne odredbe - obseg stikov - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - starost otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - dokazni standard verjetnosti - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - izvedenec klinične psihologije - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - dejansko stanje v času izdaje odločbe - neenotna sodna praksa
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Namen postopka z začasno odredbo ni natančno ugotavljanje optimalnega načina stikovanja. V postopku z izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi drugačnega standarda kot pri odločanju o končni odločbi, torej na podlagi verjetnosti, zato so neutemeljeni očitki, da bi sodišče lahko izdalo začasno odredbo šele po izdelavi mnenja izvedenca klinične psihologije.
ZIZ člen 64, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega - izločitvena tožba - zakonski pogoji
Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ, torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.
SPZ člen 43, 269, 269/1. ZTLR člen 33. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZSKZ člen 14.
lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - menjalna pogodba - predpisana obličnost - pisna oblika - konvalidacija ustne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
Tožeča stranka je zatrjevala, da je na podlagi dogovorov na sestanku zaradi arondacije v letu 1976 pridobila sporne nepremičnine v dobroverno posest in to izvrševala 40 let ter priposestvovala lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka je dokazala, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je ves čas vedel, da so to šele pogovori o domnevni zamenjavi in do te zamenjave ni v celoti prišlo. Tožnik je ves čas obdržal svoje nepremičnine in jih ni izročil v zatrjevani menjalni pogodbi. Tako ne more biti utemeljen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
ZIZ člen 120, 127. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - stroški stečajnega postopka - rubež in prenos terjatve - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov
Rubež in prenos terjatve se odredita pod pogojem če in v kakšni meri bo dolžnikov dolžnik priznal obstoj terjatve dolžnika oziroma če in v kakšni meri se bo v pravdi, ki jo bo upnik sprožil zoper dolžnikovega dolžnika po prenosu zarubljene terjatve, ugotovilo, da prenesena terjatev obstaja. Zgolj na podlagi sklepa o rubežu terjatve v pravni položaj stečajnih upnikov oziroma v načelo enake obravnave stečajnih upnikov ni poseženo. Na podlagi takega sklepa si upnik ni mimo stečajnega postopka pridobil boljšega vrstnega reda pri poplačilu svoje terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka kot bi ga imel sicer.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da nagrade ni mogoče odmeriti v pavšalnem znesku. Priznajo so torej lahko zgolj dejanski materialni stroški, ki pa morajo biti ustrezno specificirani.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo upnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - načelo hitrosti postopka
Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.
OZ-UPB1 člen 353. KZ-1 člen 90, 90/2. KZ člen 211, 211/2, 325, 325/1.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po določbi drugega odstavka 211. člena KZ (enaka je določba drugega odstavka 90. člena sedaj veljavnega KZ-1) se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni, če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni. V predmetni zadevi je šlo za eno kaznivo dejanje (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), za katerega so glede na posledice predpisane različne kazni. Kazenski pregon bi zato tudi za kaznivo dejanje, katerega žrtev je bil zavarovanec tožeče stranke, zastaral v enakem času kot glede žrtve, ki je v prometni nesreči umrla.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - identifikacijski podatki dolžnika - samostojni podjetnik kot dolžnik - potrošnik - fizična oseba - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - poslovni naslov - naslov bivališča tožene stranke - vročitev s fikcijo - pravica do izjave stranke - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035443
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-2, 143, 143/1, 143/5, 143/6, 143/7. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 13.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum
Zaključek, da je bilo osumljenkino mnenje v postopku, ki se je na VDT vodil na zahtevo prosilca po ZDIJZ, zmotno, ter okoliščina, da naj bi takšno mnenje osumljenka posredovala po tem, ko so bili v zvezi s kazensko ovadbo Kt/0000/2016 izločeni nedovoljeni dokazi, upoštevaje, da je bilo mnenje podano v zvezi z možnimi škodljivimi posledicami razkritja kazenskih ovadb za kazenski postopek in ne v zvezi s posledicami razkritja določenih osebnih podatkov B. B., pri čemer se mnenje osumljenke sploh ni nanašalo na kazensko ovadbo Kt/0000/16, v kateri so se občutljivi osebni podatki nahajali, ugotovitve o obstoju potrebne stopnje verjetnosti storitve kaznivega dejanja s strani osumljenke ne podpirata v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da razpoložljivo dokazno gradivo izkazuje, da osumljenka v času podaje predmetnega mnenja v postopku po ZDIJZ ni bila pristojna oseba po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. O vloženi zahtevi za opravo preiskave v skladu z določbo 169. člena ZKP odloča preiskovalni sodnik oziroma v primeru njegovega nestrinjanja zunajobravnavni senat. Dejstvo, da je C. C. kot odgovorna oseba po ZDIJZ za mnenje zaprosil osumljenko in ne sodišča, ter dejstvo, da je osumljenka mnenje tudi podala, na jasno vsebino določb uredbe in ZKP ne moreta vplivati.
Navedba okoliščin, ki se nanašajo na opredelitev osumljenkine funkcije v smislu 2. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (državna tožilka), ter okoliščin, ki opredeljujejo njeno ravnanje (podaja mnenja v postopku odločanja VDT o zahtevi za posredovanje kazenskih ovadb zoper B. B. po ZDIJZ), glede na izostanek zapisa vsebine 13. člena uredbe v pomanjkljivi, vendar še sprejemljivi meri konkretizirajo zakonski znak zlorabe uradnega položaja s strani uradne osebe.
KZ-1 člen 135, 135/1. KZ člen 145, 145/1. URS člen 34. ZKP člen 372, 372-1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - ogrozitveno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - pravica do osebne varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - kršitev kazenskega zakona
Prepovedana posledica kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B je abstraktna ogrozitev varnosti. Zato za izvršitev kaznivega dejanja zadostuje, da storilec z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja izrazi resno grožnjo proti oškodovancu. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti ustrahovanje oziroma vznemirjenje in ni potrebno, da bi se oškodovanec zaradi tega dejansko počutil ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti če bi se, bi šlo z vidika zavarovane dobrine osebne varnosti že za poškodbeno kaznivo dejanje in ne več za ogrozitveno kaznivo dejanje. Izvršitev kaznivega dejanja v temeljni obliki je zato po noveli KZ-1B dokončana že, ko storilec v razmerju do oškodovanca izrazi resno grožnjo in se oškodovanec z njo seznani, ni pa več nujno, da se oškodovanec zato počuti ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki ni omenjen. Posledično ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja vseboval opis takšne posledice.
zamudna sodba - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pritožbene navedbe, da sodba temelji na neresničnih izjavah delavcev, niso upoštevne.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - rok za ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker je toženka zatrjevala drugačno finančno in premoženjsko stanje, kot izhaja iz zadnje objavljenega letnega poročila, bi morala zatrjevati in dokazati, da premoženja oziroma terjatev, kot izhajajo iz javno objavljenih podatkov, nima, da terjatev ne bo dobila plačanih oziroma da terjatev in premoženja ne more unovčiti, niti da tega ne more storiti pravočasno – tj. v petnajstdnevnem roku za plačilo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno presodilo, da toženka ni podala nobenih konkretnih trditev in dokazov, da iz letnega poročila razvidna sredstva niso unovčljiva oziroma da niso unovčljiva pravočasno, s tem pa svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni zmogla.
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 122, 122/1. ZKP člen 358, 358 - 1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - silobran
S tem, ko je sodišče prve stopnje prišlo do pravilnega dokaznega zaključka, da je v silobranu ravnal obdolženi D. P, kaj takega več ni moglo dognati za obdolženega Z. A., saj silobran zoper silobran ni dovoljen.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 403. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa se pritožnikov pravni položaj ne more izboljšati, ravno nasprotno. Začetek postopka odpusta obveznosti je prvi pogoj, da pride do odpusta obveznosti, kar je bil namen pritožnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in namen, ki ga smiselno kot laik zasleduje tudi v pritožbi.
predlog za vpis lastninske pravice - sklep o vpisu - izrek sklepa - procesna kršitev - sestavine odločbe
Predlagatelj je v ugovoru pravilno opozarjal, da sklep sodniške pomočnice ne vsebuje izreka, temveč zgolj obrazložitev. Njena odločitev torej ni ustrezno oblikovana in izražena. Zaradi tega gre za navidezen sklep o vpisu, za sklep, ki ga ni mogoče izvršiti in ki ne more postati materialno pravnomočen. Ta kršitev je ostala v ugovornem postopku prezrta, nanjo pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 137, 137/2, 148, 148/6, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaralni rok
Bistvena zahteva tožnikov je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Gre za logiko, da bi bili ti izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na praznične dni, za katere jim je sodišče prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika niso delali. Ker torej sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na sporne dneve razporejeni na delo, ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, v katerih je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, pri čemer so določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožniki na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadmestila plače za praznik.