prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).
predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - rok za sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok - nesklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost pogodbe - odstop od pogodbe - začetek stečajnega postopka - razmerje med OZ in ZFPPIPP - zastaranje
Začetek stečajnega postopka praviloma ne zoži uporabe relevantnih pravil glede veljavnosti in učinkovanja dvostransko neizpolnjenih pogodb, ki izvirajo iz splošnih pravil obligacijskega prava. To pa v konkretnem primeru (ko ZFPPIPP tudi sicer ne vsebuje drugih določb o predpogodbi) pomeni, da bi sodišče moralo pravno razmerje med pravdnima strankama presojati tudi z vidika splošnih določb OZ o predpogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037837
ZZZDR člen 64, 64/1, 105, 105a, 106, 123, 129, 129a, 130. DZ člen 138, 139, 140, 290. ZPP člen 2, 6, 102, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 216, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 343, 343/2, 346, 346/1, 413. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 5. Sodni red (1995) člen 156.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - skupno starševstvo - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - pravica do uporabe lastnega jezika - prevajanje sodnih pisanj - pravica stranke do izjave v postopku - zaslišanje strank - zahteva za izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - razporeditev preživninskega bremena - potrebe mladoletnega otroka - premoženjske razmere staršev - zmožnosti staršev - stroški preživljanja - obseg stikov - stroški izvajanja stikov z otrokom - otroški dodatek - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna, omejena je z zakonom. Velja za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge in za pisno komuniciranje sodišča s strankami in drugimi udeleženci.
Preživnina ni določena že s tem, da nad mladoletnim otrokom oba starša izvršujeta skupno vzgojo in varstvo.
Obveznost plačila preživnine za mladoletnega otroka ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in lastnimi potrebami.
Porazdelitev preživninskega bremena v višini 45 % na tožnico in 55 % na toženca je glede na okoliščine primera ustrezna. Vsakodnevno delo v zvezi z mladoletno hčerko, skrb, opravila, nega in vzgoja so na tožnici. Takšne obremenitve toženec nima, saj so stiki glede na sodno poravnavo določeni v trajanju en teden na mesec. Tožnica ima zaradi tega manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek, medtem ko je toženčeva pridobitna zmožnost bistveno boljša.
Za pravne osebe velja, da morajo imeti poslovanje organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni, da normalno sprejema pisanja.
Dolžnik je imel prakso vročanja zaposleni v sosednjem podjetju in velja še danes.
Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oz. nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00041241
ZS člen 83, 83/2, 83/2 - 2, 83a.
nujna zadeva - tek procesnega roka - pritožba zoper sklep
Zadeva zavarovanja šteje po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih za nujno zadevo, zato zanjo ne velja pravilo iz prvega odstavka 83.a člena ZS, po katerem v času izrednih dogodkov procesni roki ne tečejo.
razpolagalno upravičenje odsvojitelja - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - protipravno ravnanje - dobroverni posestnik nepremične stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da v ravnanju tožene stranke ni najti elementov protipravnosti. Pravilno je ugotovilo, da je toženka kot zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine v okviru razpolagalnega upravičenja, ki ji ga daje lastninska pravica na nepremičnini, prenesla lastninsko pravico na sporni nepremičnin na tretji osebi s prodajno pogodbo in da torej v njenem ravnanju ni najti protipravnega ravnanja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba - pretekla raba zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Rešitev po ZVEtL-1 je namenjena čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa in tako izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
ZZK-1 člen 120. ZPP člen 334, 334/2-2.. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
zemljiškoknjižni postopek - umik ugovora
Stranka lahko ugovor umakne, dokler o njem ni odločeno. V obravnavani zadevi je izkazano, da je bil umik ugovora oddan preko ustreznega podportala eZK dne 20. 4. 2020 ob 9.23 uri. Sodišče je o ugovoru vsebinsko odločilo istega dne, a kasneje - ob 14.08 uri.
ZNISESČP člen 2, 3, 5, 7, 7/1, 7/3, 11, 11/1, 13, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/3. OZ člen 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - verifikacijski postopek - informativni izračun - domneva umika predloga - prevzem izpolnitve - prepoved retroaktivnosti
Republika Slovenija je prevzela izpolnitev obveznosti banke do upravičencev iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog in obresti.
Upnica se z dokončnim in pravnomočnim informativnim izračunom odpoveduje le tistim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ki so predmet informativnega izračuna. Informativni izračun se na (višjo) s pravnomočno sodno odločbo priznano terjatev ne nanaša, zato se upravičenec (upnica) tem zahtevkom ne odpove. Še posebej ne zato, ker dolžnik (Ljubljanska banka d.d.) na podlagi prevzema izpolnitve ni (bil) razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do upravičencev (upnice) in lahko upravičenci (upnica) kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja samo dolžnika.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo (upničino) korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo. To je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru brez utemeljitve retroaktivno poseženo v že pridobljene pravice upravičencev (upnice) do poplačila.
Učinki rubeža terjatve so določeni v 107. členu ZIZ: s sklepom o rubežu prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo, pri čemer z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Smisel tega pravila je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tem, da se prepreči, da bi dolžnik razpolagal z zarubljeno terjatvijo na način, da bi onemogočil poplačilo njegove obveznosti do upnika. Če pa upnik v izvršilnem postopku (ki z rubežem terjatve pridobi tudi status zastavnega upnika) soglaša s tem, da dolžnik z zarubljeno terjatvijo (kljub sodni prepovedi iz 107. člena ZIZ) razpolaga, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega racionalnega razloga, da bi bilo takšno razpolaganje sankcionirano z nastrožjo ničnostnostno sankcijo, upoštevaje ob tem, da namen kršenega pravila na takšno sankcijo tudi ne odkazuje.
ZGD-1 člen 405, 405/3, 410. ZZ člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 29, 29/1, 29/1-1, 29/1-2, 29/1-3, 138.
vpis v sodni register - prenehanje zavoda - likvidacija zavoda - predlog za vpis začetka redne likvidacije zavoda - smiselna uporaba ZGD-1 - overovitev podpisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.
V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je bila posest toženca dobroverna. Zgolj njegova ponudba tožnici, da je pripravljen kot kmet njena zemljišča odkupiti, še ne pomeni, da je bil glede lastništva v slabi veri. Tožnica ni prerekala toženčevih trditev, da vse do mejne obravnave nihče ni nasprotoval njegovemu načinu uživanja parcele. Na obstoj dobre vere kaže tudi zasaditev sadovnjaka, ki sega na sporno zemljišče ter predstavlja relativno veliko investicijo, za katero ni razumno pričakovati, da bi jo kmet izvedel na tujem zemljišču, če bi za to okoliščino vedel.
Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis
Upnik se utemeljeno sklicuje na določbe aneksa in navaja, da je bila dolžnikova obveznost nekaj storiti v aneksu določena oziroma vsaj določljiva, da sta stranki določili izpolnitveno dejanje dolžnika, da aneks vsebuje elemente določitve obsega dolžnikove obveznosti, da sta opredelili pravne posledice, ki doletijo dolžnika, če ne opravi obveznosti. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v tem delu notarski zapis ni primeren za izvršbo in da nima učinka izvršilnega naslova.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 58, 58/4.
družinska pokojnina
Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot tudi zavarovanih družinskih članov. Po 4. odstavku 58. člena ZPIZ-2 je leta 2014 mati pravico do družinske pokojnine po otroku lahko pridobila, če je ob njegovi smrti dopolnila najmanj 58 let starosti. Tožnica, je ob sinovi smrti dopolnila le 56 let in 9 mesecev starosti, zato je bila leta 2014 vložena zahteva pravnomočno zavrnjena. Naknadna dopolnitev 58. let starosti pravno ni relevantna, saj bi ta starost morala biti izpolnjena ob nastanku zavarovanega primera.