CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022110
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16. ZPP člen 286.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - uporaba denacionalizirane nepremičnine - višina koristi - prekluzija navedb - najemna pogodba
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020144
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - merila za določitev višine nadomestila - izgubljena korist - zakupnina - normalen tek stvari - ugotavljanje hipotetične najemnine - metoda izračuna izgubljene koristi - prikrajšanje - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - tržna vrednost - stroškovna odločitev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnika, ki sta dediča po denacionalizacijskem upravičencu, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno nepremično premoženje (v naravi kmetijska zemljišča), sta po odločitvi sodišča prve stopnje upravičena do nadomestila (odškodnine) iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen.
ZDen ne določa meril za določanje nadomestila. O primerni metodi mora odločiti sodišče. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je izbira konkretne metode odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Pri presoji koristi je pomemben le položaj upravičenca (ne zavezanca); relevantna je korist, ki bi jo v času od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnin v last in posest dosegel upravičenec.
Utemeljenost pritožbenih argumentov tožnice, da bi morali biti pravdni stroški v celoti odmerjeni po kriteriju uspeha v pravdi in da uspeha, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, računsko ni mogoče preizkusiti, je treba najti v dejstvih, da tarifni del Zakona o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad za posamezne storitve, in da sta tožnika s tožbenim zahtevkom med postopkom večkrat razpolagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00021259
ZPP člen 13, 285. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. SPZ člen 99. ZTLR člen 29, 55. ZZD člen 265.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - nepremičnina v družbeni lasti - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - upravljanje z nepremičninami - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica do posesti - pripadajoče zemljišče - plačilo uporabnine - uporabnina za nepremičnino - uporaba dela nepremičnine - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - uveljavljanje ničnosti odločbe o denacionalizaciji - materialno procesno vodstvo
Obravnavana nepremičnina je bila olastninjena in na podlagi določb ZDen vrnjena bivši lastnici. Vrnjena je bila v last in posest z denacionalizacijsko odločbo v letu 2006, vendar je bila že s 88. členom ZDen, od uveljavitve v letu 1991, izvzeta iz pravnega prometa, kar pomeni, da na njej stvarne pravice (ne lastninske pravice ne stvarne služnosti) ni bilo mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018923
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125. ZPP člen 7.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - neprofitna najemnina - trditveno in dokazno breme
Pritožnica nima prav, ko meni, da za prisojo nadomestila za izgubljeno korist, višjega od neprofitne najemnine, „zadošča že sama hipotetična možnost drugačne ureditve razmerij za stanovanjske enote na strani pritožnice“, ki da „ne bi bila primorana postopati enako kot tožena stranka“. Upravičenec, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora namreč zatrditi in dokazati, kako (konkretno) bi nepremičnine, če bi jih dobil v upravljanje prej, dejansko ekonomsko izkoriščal.
podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Za uporabo določila petega odstavka 8. člena ZPVAS ni pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje vrnjeno, in se upoštevajo tudi zahteve za vračilo lastninske pravice po ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
SPZ člen 42. ZDen člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 224, 281.
pridobitev lastninske pravice z upravno odločbo - denacionalizacijska odločba - ničnost denacionalizacijske odločbe - dokončnost odločbe - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija
Denacionalizacijska odločba s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, je bila (tudi) v tem obsegu izrečena za nično z odločbo upravne enote, pri čemer je bila pritožba zoper njo zavrnjena in je torej odločba že postala dokončna. S tem pa so bili odstranjeni njeni učinki. Tako kot je tožnica lastninsko pravico pridobila z dokončno denacionalizacijsko odločbo, jo je z dokončnostjo odločitve o njeni ničnosti, tudi izgubila. Gre namreč za poseg v pridobljeno pravico z učinkom za nazaj (ex tunc), z vzpostavitvijo stanja kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta. Šteti torej je, da tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, zato tudi ni aktivno legitimirana za negatorno lastninskopravno tožbo zoper toženca, niti ni upravičena za uveljavljanje uporabnine.
Dokončna odločba, izdana v upravnem postopku, je bila odpravljena (izrečena za nično) v postopku, določenem z zakonom, zato tudi ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti - pravna narava zahtevka - denarni tožbeni zahtevek - narava terjatve - nedenarna terjatev - dolžniška zamuda - zamuda z izpolnitvijo - rok za izročitev obveznic - vsebina denacionalizacijske odločbe - izpolnitev odločbe
Tožnik ni upravičen do škode, v smislu zakonskih zamudnih obresti, ki bi mu nastala zaradi toženkine zamude pri izpolnitvi denacionalizacijske odločbe, tj. izročitvi obveznic oz. izpolnitvi zapadlih kuponov iz amortizacijskega načrta.
ZIKS člen 145a.. ZDen člen 44, 44/3, 44/6, 85, 85/1.. ZNP člen 37.. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 13, 14, 15, 15/1.. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 1, 2.
denacionalizacija - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obliki obveznic - pravni status zemljišč ob podržavljenju - ocena vrednosti podržavljene nepremičnine
Temeljno načelo glede določanja višine odškodnine je, da se ta odmerja za zaplenjeno premoženje po stanju premoženja v času zaplembe in ob upoštevanju sedanje vrednosti (44. člen Zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDen). Pri zemljiščih je torej pomemben njihov pravni status (kmetijsko, nezazidano ali zazidano stavbno) ob zaplembi. V uveljavljeni in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je sprejeto stališče, da je kot nezazidana stavbna zemljišča mogoče vrednotiti le tista zemljišča, sicer podržavljena (zaplenjena) kot kmetijska zemljišča, ki so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena
Predlagatelj bi status zaplenjenih zemljišč kot stavbnih lahko dokazal le, če bi dokazal, da so bila v času zaplembe opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, kot izhaja iz citirane odločbe Ustavnega sodišča; glede na čas podržavljenja bi to bili le regulacijski načrti z gradbenimi okoliši, ki so opredeljevali zazidana območja in območja, namenjena za zazidavo, izdelani na podlagi Gradbenega zakona
Zemljišča, za katera predlagatelj ni uspel dokazati, da so bila že v času zaplembe namenjena za gradnjo, je potrebno vrednotiti po njihovih katastrskih podatkih.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00015190
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1, 78/2. ZZZDR člen 211. ZD člen 131, 213, 213/4, 220. ZPP-UPB3 člen 337. OZ-UPB1 člen 352, 352/1, 352/2.
denacionalizacijski postopek - dedovanje - obveznice - trditvena podlaga - premoženjska škoda - pravnomočnost sklepa o dedovanju - skrbnik zapuščine
Pravilna je materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obveznost toženke kot skrbnice denacionaliziranega premoženja, da obveznice hrani do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ko so znani dediči in njihovi dedni deleži.
Oseba, ki prevzame naloge skrbnika, mora kot dober gospodar vedeti, kakšna je njegova naloga. Toženka je s tem, ko je navedeno obveznost prekršila, ravnala protipravno, s čimer je tožnici povzročila škodo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - pomožni prostor - drvarnica - identifikacijski znak nepremičnine
Podlago za vrnitev drvarnic, kot pomožnih in tem podobnih prostorov ter pritiklin, predstavlja drugi odstavek 18. člena ZDen, ki določa, da pomožni in tem podobni prostori ter pritikline, ki so bili podržavljeni skupaj z glavno stvarjo, delijo usodo glavne stvari.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - bistvena kršitev določb postopka - sklep presenečenja - odškodnina v obveznicah
Pri presoji obstoja ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je pravno odločilno stanje ob uveljaviti ZDen.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018902
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 158, 206, 206/3, 361, 376. SZ člen 117. OZ člen 1060. ZPP člen 214, 214/2.
privatizacija stanovanj po SZ - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - denacionalizacija - kupoprodajna pogodba - nična pogodba - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - dolžna skrbnost - krivda - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - nastanek škode - škodni dogodek - pozitivni pogodbeni interes - tržna vrednost - solidarna odškodninska odgovornost - sopovzročitev škode - zastaranje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.
Obstoj škode v obravnavanem primeru odraža korist, ki bi jo tožnica prejela iz pogodbe, če ne bi bilo protipravnega in krivdnega ravnanja njenih povzročiteljev. Gre za pozitivni pogodbeni interes, ki v obravnavanem primeru predstavlja tržno vrednost spornega stanovanja. Če ne bi bilo škodnega ravnanja tožencev, bi tožnica za isti denar lahko kupila kakšno drugo stanovanje na trgu in ga danes imela v lasti. Kriva pogodbena stranka mora poštenemu sopogodbeniku zagotoviti tak položaj, v katerem bi se nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. Tožnici je škoda dokončno nastala šele z vrnitvijo obravnavanega stanovanja denacionalizacijski upravičenki v last. Pred to odločitvijo sodišča namreč ni bilo jasno, ali bo stanovanje kljub temu, da je denacionalizacijski postopek v teku, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, saj bi se denacionalizacijski postopek lahko končal z zavrženjem ali zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Šele takrat so se torej izpolnile vse predpostavke odškodninske obveznosti, šele takrat se je rodila odškodninska tožba zoper oba povzročitelja škode. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.
odpoved neuvedenemu dedovanju - odpoved neuvedenemu dedovanju denacionaliziranega premoženja - dedna izjava - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje denacionaliziranega premoženja - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - spor o obsegu zapuščine
Pravno presojo učinkov dedne izjave, podane do izdaje odločbe o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti, je treba opraviti na podlagi ZDen, ker ZPVAS in ZAgrS tega vprašanja ne urejata. Ni razumnih razlogov, da bi bili dediči, ki so se neuvedenemu dedovanju odpovedali, zgolj zaradi specifičnosti pri vračanju določene vrste premoženja v različnih pravnih položajih.