ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Pritožnik je plačilni nalog za plačilo sodne takse prejel 15. 6. 2017, ugovor pa je vložil 30. 6. 2017, torej po preteku osemdnevnega roka.
trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznana dejstva - dokazna ocena - pavšalni ugovori - obseg pritožbenega preizkusa - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Odločitev o neobrazloženosti ugovorov in nadaljnjem spoznanju, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, sodi v presojo dokazne ocene. Dokazna ocena spada med dejanske ugotovitve, v katere pa pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti ne more poseči, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog. Niti o pravilnosti dokaznih zaključkov sodbe niti o morebitni napačni uporabi 214. člena ZPP se zato pritožbeno sodišče ne sme izreči.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 344, 378.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudne obresti - samostojna tožba - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Zamudne obresti so le glede nastanka in zastaranja akcesorne glavni terjatvi. Ko nastanejo, so samostojne in upnik z njimi lahko prosto razpolaga.
Povedano drugače, varščina kot obdolženčevo premoženje, ki je "zastavljeno", ne more služiti zavarovanju dveh različnih institutov, torej zagotavljanju obdolženčeve navzočnosti v tem kazenskem postopku oziroma uspešnemu dokončanju tega in zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, niti pogojno, kot to predlaga pritožba.
nerazumljiva vloga - dopolnitev predloga - poziv k dopolnitvi vloge - stranska intervencija - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Sodišče mora prvotno vlogo in njeno dopolnitev presojati kot celoto. Razjasnitev prvotne, sicer nerazumljive vloge, izraža izrecno voljo pritožnice, da je zaprosila le za vpogled v spis.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka - pritožbene novote - sporno dejansko stanje - izjema od obligatornosti glavne obravnave - priznana dejstva
Napačno je prepričanje pritožbe, da bi lahko sodišče izdalo odločbo brez naroka samo, če bi se stranki obravnavi odpovedali. Ob izpolnjeni prvi predpostavki, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov, morata pravdni stranki izrecno zahtevati razpis naroka, saj ga v nasprotnem primeru sodišče ni dolžno izvesti. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo takšno zahtevo.
stroški nepravdnega postopka - pravočasna priglasitev stroškov - umik predloga v nepravdnem postopku - krivdno načelo - nagrada in stroški izvedenca - založitev predujma - plačilo predujma za stroške za izvedenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko z ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
invalidska pokojnina
Ker je bila tožniku pravica do sorazmernega dela pokojnine pri tožencu priznana z upoštevanjem slovenske, hrvaške in srbske dobe, med tem ko tožnik bosanske zavarovalne dobe nima, in z uporabo tretjega mednarodnega sporazuma, pogoji za preračun oziroma ponovno odmero pokojnine pri tožencu po 37. členu BBHSZ niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00006908
SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4, 121/5, 121a, 121a/1, 121b, 121b/2, 121b/5. ZUPJS člen 28, 28/2. ZPP člen 299, 299/2.
plačnik - neprofitna najemnina za stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - subvencija tržne najemnine - finančna izravnava - razmerje med občino in državo
Po sprejetju novele SZ-1A je imel najemnik tržnega stanovanja pravico le do subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. S sprejetjem in uveljavitvijo ZUPJS v letu 2010 se je položaj spremenil tako, da je najemnik tržnega stanovanja, če je bil upravičen do subvencioniranja najemnine, pridobil tudi pravico do subvencioniranja še tistega dela (sicer tržne) najemnine, ki je ustrezal najemnini za neprofitna stanovanja.
Zneske subvencij v teku koledarskega leta v celoti plačuje občina v korist najemnikov. Po koncu leta pa lahko zahteva polovico takšnih zneskov od Republike Slovenije. Prvi in tretji stavek petega odstavka 121.b člena SZ-1 pri tem ne delata nobene razlike med delom, ki se nanaša na neprofitno najemnino in tistim, ki se nanaša na razliko med neprofitno in tržno najemnino. Republika Slovenija je dolžna povrniti polovico plačanih subvencij.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - nastanek taksne obveznosti
Po določbi prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, na predlog stranke. Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka 5. člena ZST-1). Citirana določba 3. točke 5. člena ZST-1 torej določa, kdaj v individualnih delovnih sporih nastane taksna obveznost, ne nanaša pa se ta določba na oprostitev plačila sodnih taks, niti ne na določa roka, v katerem bi zavezanec lahko oziroma moral vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ni sprejemljiva razlaga, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Stranka namreč predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko vloži kadarkoli, ne glede na to, da taksna obveznost še ni nastala.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - pritožbene novote - verzija - trditveno in dokazno breme - stroški storitev za uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši - obračun stanovanjskih stroškov
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko je tožnik stroške obratovanja in vzdrževanja (elektrike za toplotno postajo, porabo hladne vode, okoljsko dajatev za porabo hladne vode, odvoza smeti, vzdrževanja stavbe in omrežnine) plačal iz lastnih sredstev v korist toženca in je bil toženec okoriščen, tožnik pa prikrajšan, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer 190. in 197. člen OZ.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - načelo subsidiarnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - vštevanje pripora - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - trgovina z ljudmi - protipravno pridobljena premoženjska korist - pripravljalno dejanje - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - nadaljevano kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegirana priča - modifikacija obtožnega akta - vsebina obtožnice
Da je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 samo po sebi le pripravljalno dejanje, ne drži. Gre namreč za samostojno kaznivo dejanje, ki predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem določenih okoliščin. Izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi. In prav to se obdolžencema tudi očita v izreku napadene sodbe. Zato o načelu subsidiarnosti oziroma, da bi bili očitani kaznivi dejanji le predhodna faza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, po prvem odstavku 113. člena KZ-1, ki se obdolžencema prav tako očitajo, nikakor ni mogoče govoriti.
Obravnavano kaznivo dejanje je podano ne glede na morebitne privolitve oseb, ki so predmet trgovine z ljudmi, kar sicer v pritožbah problematizirajo zagovorniki. Kot je posebej poudarjeno, torej pristanek žrtve ne izključuje kaznivega dejanja.
cenitev vrednosti nepremičnine - cenilec gradbene stroke - kmetijska zemljišča - gozdna zemljišča - izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča
Dolžnika sta že v pripombah na cenitveno poročilo opozorila, da je A. A. sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke, ne pa tudi kmetijske in gozdarske stroke in da ne more verodostojno ocenjevati vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar niti cenilec, niti sodišče na te pripombe nista odgovorila. Tako je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da sta cenitveno poročilo z dne 11. 1. 2016 in njegova dopolnitev v delu, kolikor se nanaša na cenitev parcel št. 706/2, 706/3, 706/4, 712/1, 712/8, 712/7, 712/9, 713/5, 713/7, 713/8 k.o. 9.. P. ter parc. 632/3 k.o. 9.. K., neuporabna, saj gre po namenski rabi za kmetijska zemljišča, oceno vrednosti kmetijskih zemljišč pa lahko izdela samo sodni cenilec kmetijske stroke. Enako velja tudi za gozdna zemljišča, ki jih lahko oceni le cenilec gozdarske stroke. Oba cenilca bi namreč lahko verodostojno uporabila tudi druge metode ocenjevanja vrednosti npr. metodo po donosu, ki pa je v predmetni zadevi določen cenilec ni uporabil.
URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnik je od vložitve tožbe dalje zahteval plačilo procesnih obresti, kar mu je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožniku neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do marca 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnik od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičen le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
ZDR-1 člen 75, 104, 107, 118.. ZKL-UPB1 člen 6.. ZKL-C Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica (2016) člen 6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 4, 5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - javna služba - prenos dejavnosti - sodna razveza
V obravnavani zadevi je bil prenos dejavnosti in prevzem delavcev urejen s 6. členom ZKL-C. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je med prvo in drugo toženo stranko v razmerju do delavcev prve tožene stranke najkasneje spornega dne prišlo do spremembe delodajalca na podlagi ZKL-C. Iz tega razloga so neutemeljene vse pritožbene navedbe v zvezi s tem, da naj do prenosa dejavnosti in spremembe delodajalca v obravnavanem primeru, zaradi stečajnega postopka uvedenega nad prvo toženo stranko, ne bi prišlo, ker zanj ni pravne podlage.
Ob tako ugotovljenem zdravstvenem stanju se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve, in da pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 247, 247/2.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - predlog za izločitev izvedenca
Tožnik je na naroku za glavno obravnavo navedel, da je bil že pred spornim postopkom pri specialistu ortopedu na pregledu v zasebni ambulanti. Če je torej menil, da je to razlog za izvedenčevo izločitev bi moral že takoj, ko je izvedel za izločitveni razlog, skladno z drugim odstavkom 247. člena ZPP, predlagati izločitev izvedenca. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno predlog kot prepozno vložen zavrglo.
ZKP člen 76, 76/3, 402, 402/1, 402/5. ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe - stvarna pristojnost
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo vlogo, ki je po vsebini pritožba zoper sklep o zavrženju nepopolnega predloga za oprostitev sodne takse, zavrglo z obrazložitvijo, da je postopek končan. S tem je prekršilo pravila o stvarni pristojnosti, saj bi moralo pritožbo predložiti v instančno odločanje sodišču druge stopnje.
ZPIZ-2 člen 99, 103, 103/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-233/15-17 z dne 19. 10. 2017 gre pri tovrstnih vprašanjih za medicinsko in ne za pravno vprašanje, saj gre za ugotavljanje medicinskih dejstev. Sodišče za ugotavljanje takšnih dejstev, ki pa so odločilnega pomena za rešitev zadeve, nima potrebnega medicinskega znanja, da bi samo ugotavljalo obstoj okoliščin, določenih v tretjem odstavku 103. člena ZPIZ-2 (ali uživalec potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege). Tožnik je iz navedenega razloga podal dokazni predlog za postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke. Pritožbeno sodišče meni, da sodišče brez pomoči oseb z ustreznim medicinskim znanjem ne more odločiti o navedenih vprašanjih ter je tako sodišče tožniku z zavrnitvijo predloga za postavitev neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov tožene stranke.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1.. ZVZD-1 člen 5, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V primeru, če delodajalec svojim delavcem da nejasna navodila za opravljanje dela in pride v posledici tega do škodnega dogodka, je podana krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo.