ZDR-1 člen 13, 13/1, 109, 109/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni materialni rok - štetje rokov - dela prost dan
Glede na to, da se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 2. 10. 2015, je potrebno ugotoviti, da je 30-dnevni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 potekel 1. 11. 2015. Ker je bil dne 1. 11. 2015 praznik in dela prost dan, prav tako pa nedelja, je potrebno upoštevajoč določbo tretjega odstavka 62. člena OZ kot zadnji dan roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku šteti naslednji delovnik. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka tožniku izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v ponedeljek, 2. 11. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevajoč tretji odstavek 62. člena OZ podana pravočasno.
kasko zavarovanje vozila - splošni zavarovalni pogoji - uporaba splošnih pogojev - plačilo odškodnine - kraja vozila - potrebna skrbnost - materialni stroški
Samo ugibanje oz. sklepanje izvedenca (četudi na podlagi izkušenj), da bi vozilo vseeno ukradli, za odločitev o tem, da so bili Splošni pogoji glede skrbnosti voznika pretirano strogi, ne more zadoščati.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - manjši delodajalec - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Skladno s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za enega izmed v tem odstavku naštetih razlogov. Drugi odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka. V 16. členu Kolektivne pogodbe trgovinske dejavnosti pa je določeno, da delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, določenih v zakonu, tudi za zaposlitev pripravnika (prvi odstavek) ter, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki za isto delo ne smejo biti daljše od dveh let izven primerov (razlogov) določenih z zakonom in s to kolektivno pogodbo. To pomeni, da lahko sklene manjši delodajalec pogodbo o zaposlitvi za določen čas, tudi če ne obstajajo razlogi, ki so določeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 in prvem odstavku 16. člena kolektivne pogodbe. Vendar pa se tožena stranka zmotno zavzema za to, da v takem primeru sodišče sploh ne bi presojalo razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tudi če ga delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navede. Tožena stranka je v zadnjih dveh pogodbah o zaposlitvi navedla razlog za sklepanje za določen čas, to je "povečano delo". Tekom postopka ni trdila, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas izven primerov, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo, temveč je v pogodbah zapisala razlog povečanega obsega dela, med postopkom je trdila, da so bile (vse tri) pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi nadomeščanja odsotne delavke, kar pa sta tudi razloga, taksativno našteta v 54. členu ZDR-1, zato ni utemeljeno njeno sklicevanje na določbe kolektivne pogodbe. Če je razlog v pogodbi o zaposlitvi navedla, je tak razlog, kot ga je navedla, dolžna tudi dokazati.
Tudi sicer pa dejstvo, da se hči še vedno šola, na odločitev ne more vplivati, saj je določba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) glede tega, katere osebe lahko sodišče pri odločanju o oprostitvi upošteva, jasna. Predlagateljica pa ne navede nobene posebne okoliščine, ki bi morda terjala drugačno odločitev.
skupno premoženje zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pravdni stranki sta se odločili za nakup nepremičnin in opreme na način, da je 275.000,00 EUR prispevala tožnica iz sredstev svojega osebnega premoženja, ostali potrebni del sredstev pa je bil pridobljen z njunim delom. S tem se je tožničin delež pretopil v njuno skupno premoženje, je pa vplival, oziroma vpliva na določitev njenega višjega deleža.
Odvetniku, ki se ne odloči za postavitev zahtevka na podlagi presoje, da zaradi pomanjkanja dokazov o relevantnem dejanskem stanju, ki je sporno, nima možnosti za uspeh, ni mogoče očitati neskrbnega zastopanja.
pristojnost v sporih z mednarodnim elementom - tožba in nasprotna tožba na različnih sodiščih - predlog za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - mednarodna litispendenca - ni predhodno vprašanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ovire za priznanje tuje sodne odločbe
Dejstvo, da mednarodna litispendenca ni procesna ovira za začetek nove pravde, je tožencu omogočilo, da se (tudi) pred slovenskim sodiščem vodi spor po nasprotni tožbi, ki je vsebinsko enaka tožbi, vloženi pred srbskim sodiščem. Ob pogojih iz 88. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama. Ne gre pa za predhodno vprašanje, temveč za dovoljeno vzporedno vodenje dveh postopkov o isti stvari med istima strankama, pri čemer rešitev enega ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja za drug postopek. Lahko se pojavi le vprašanje prekinitve postopka, v nadaljevanju pa priznanje tuje odločbe, kar je prav tako urejeno v določbah ZMZPP.
lastninjenje zadrug - pridobitev lastninske pravice - (ne)odplačna pridobitev premoženja - način določanja višine odškodnine - metoda izračuna - odlok - ocena vrednosti nepremičnine - vrednost nepremičnine v času pridobitve - lastninjenje kmetijskih zemljišč
Zadruga olastnini nepremičnine, če jih je pridobila odplačno. V nasprotnem primeru pripadejo državi. Vsaka dana odmena za nepremičnino še ne pomeni odplačnosti. Zakonodajalec je mejo postavil pri 30 % njene tedanje prometne vrednosti in to je tožena stranka, kar za pritožnico ni sporno, po ugotovitvah sodišča presegla. Pravilno je pravno stališče, da se ocena odškodnine opravi glede na tedanjo vrednost nepremičnin, in ne, kot zmotno meni pritožnica, njihova sedanja vrednost, tj. vrednost nepremičnin v času lastninjenja.
V postopku izvedeni dokazi podpirajo zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izročil tožencu vtoževani znesek na račun kupnine, ter da med pravdnima strankama ni bil sklenjen dogovor o plačevanju najemnine, na podlagi katerega naj bi tožnik nakazoval tožencu posamezne zneske, oziroma naj bi ti zneski predstavljali plačila obrokov najemnine in ne kupnine.
Med pravdnima strankama ni bila sklenjena veljavna kupoprodajna pogodba, ki bi omogočila prenos lastninske pravice in se je pričakovanje tožnika, da bo postal lastnik navedenega poslovnega prostora izjalovilo, zaradi česar je upravičen do vrnitve tožencu izročenega zneska na račun kupnine.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - vknjižba nujne poti - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - zavrnitev predloga za vknjižbo
Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za dovolitev vpisa na podlagi sodne odločbe (v predmetni zadevi odločbe v postopku zaradi ustanovitve nujne poti) potrebno, da se ta odločba glasi zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik služeče stvari. Kdo je ta oseba, določajo tudi pravila stvarnega prava.
ZPP člen 244, 244/2, 246, 246/3, 246/4. - člen 45.
upravičeni razlogi - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec - imenovanje izvedenca - institucija kot izvedenec - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - razrešitev izvedenca
Zakon o pravdnem postopku časovno ne omejuje izvedenca predlagati, da se ga oprosti dolžnosti izvedenstva, če nastopijo upravičeni razlogi za to.
Izvedensko mnenje lahko izdela tudi izvedenec, ki sicer nima potrebne tehnične opreme. Analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida namreč lahko da opraviti drugim gospodarskim družbam ali zavodom (zunanje institucije), ki te storitve opravljajo.
ZSocP člen 8, 12, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 15. ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/1, 10/2, 29, 30, 30/1.
zasebni zavod - statusno preoblikovanje - socialno podjetje - postopek vpisa v sodni register - predhodni preizkus predloga za vpis - poziv sodišča na dopolnitev predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Poleg vsebine, ki je določena v aktu o ustanovitvi zasebnega zavoda, mora vsebovati akt socialnega podjetja še določbe o socialnem podjetju. V katerih primerih lahko nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja, je določeno v 8. členu ZScoP, ki loči med tipom A in B socialnega podjetja. Iz akta o socialnem podjetju mora jasno izhajati, ali gre za tip A ali tip B socialnega podjetja.
Če ustanovitelj v sodni register vpisanega zavoda spremeni akt o ustanovitvi zasebnega zavoda v akt o socialnem podjetju, mora ustrezno spremeniti tudi ime zavoda, tako da k že vpisanemu imenu doda dostavek: socialno podjetje.
Predlogu za vpis akta socialnega podjetja in za vpis spremembe imena mora biti predložen akt socialnega podjetja in listine, ki so navedene v prvem v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZScoP.
Odredba s pozivom za odpravo pomanjkljivosti mora biti jasna in predlagatelju razumljiva.
gradbena pogodba - pogodbeno dogovorjena dela - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - izvedenec gradbene stroke - ogled - obseg del - pritožbena novota
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za dela, ki bi jih morala predvideti, ker so bila razvidna iz projektne dokumentacije, prav tako ne za tista dela, ki jih je morala izvesti, ker del, ki jih je izvedla kot pogodbena dela, ni izvedla kvalitetno, kot tudi ne do plačila za dela, za katera ni dokazano, da jih je izvedla sama oziroma, da so bila sploh izvedena. Upravičena je le do plačila za dela, ki jih je toženka poleg s pogodbo zajetih del in njihove vrednosti, naročila izven teh pogodbenih del ali pa pristala, da jih dodatno plača.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženka sodne takse za vloženo pritožbo ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi določila tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
sklepčnost tožbe - zavrženje dela tožbe - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - edicijska dolžnost stranke
Nesklepčnost tožbenega zahtevka ni razlog za zavrženje tožbe. Če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu, je tožba nesklepčna. Če tožba vsebuje formalne podatke, ki jih vloga mora imeti, razlogov za zavrženje ni. Sodišče mora tožbo obravnavati in če ugotovi, da ni sklepčna, tožbeni zahtevek zavrniti.
Pri objektivni eventualni kumulaciji tožbenih zahtevkov je namreč vselej treba najprej odločiti o primarnem tožbenem zahtevku in šele, če je ta v celoti zavrnjen, lahko sodišče odloča o podrednem zahtevku. Tožeča stranka uveljavlja podredni zahtevek le eventualno, če bi bil njen primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, torej hoče prvenstveno, da se ugodi primarnemu zahtevku in tudi istočasno noče, da se ugodi podrednemu zahtevku, ne da bi bilo prej odločeno o primarnem.
nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za pravdni postopek - nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku - višina nagrade odvetnika
Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80. SZ-1 člen 72, 72/1.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - etažni lastniki kot stranka postopka - sredstva rezervnega sklada
Novejša sodna praksa in teorija etažnim lastnikom glede vplačila sredstev rezervnega sklada priznava izpolnjevanje glavnih pogojev za pridobitev sposobnosti biti stranka.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - vpis pravnega dejstva - vpis pravnega dejstva v breme idealnega deleža
Predlagateljica v konkretnem primeru predlaga vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007361
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. ZVPot člen 1, 1/3, 23. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9, 11, 11/1, 21. OZ člen 86, 87, 90, 372. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 350, 358.
kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbenega določila - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodba Sodišča EU C-186/16 - vsebina pojasnilne dolžnosti - denarne obveznosti - valorizacija denarnih obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - posledice ničnosti
Kredit v tuji valuti sam za sebe ne predstavlja tipskega (oziroma s strani podjetja vnaprej pripravljenega) pogoja, ampak gre za posamičen dogovor (o glavnem predmetu pogodbe). Vendar pa je lahko zaradi neustreznega postopanja (opustitve) podjetja nedovoljen tudi dogovor (pogoj), ki se nanaša oziroma je povezan z glavnim predmetom (torej bistvenim elementom) pogodbe. Tako je Sodišče EU ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS v odločbah sprejetih v zadevah C-26/13 z dne 30. 4. 2014 in C-186/16 z dne 20. 9. 2017 (med drugim) poudarilo, da jasnost pogodbenega pogoja o glavni stvari (kot predpostavke njegove dopustnosti) ne zajema le njegove slovnične razumljivosti, ampak se razteza tudi na pojasnilo okoliščin (delovanja mehanizma), ki potrošniku omogočajo oceno ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo. V sodbi C-186/16 je pojasnilo, da zahteva po določenosti pogodbenega pogoja v jasnem (razumljivem) jeziku predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove (z ozirom na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Nadalje je v 49. točki omenjene sodbe izpostavilo posredovanje informacij, ki morajo vsebovati (vsaj to), kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, v kateri ima posojilojemalec stalno prebivališče (in povečanje tujih obrestnih mer), v 50. točki pa opozorilo (tudi) na dolžnost finančne ustanove navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti (v kateri posojilojemalec ne prejema svojih dohodkov). Zahteva po posredovanju potrebnih informacij naj bi pomenila (glej 51. točko omenjene sodbe), da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno slovnično kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Kot gre torej razbrati iz navedene sodbe, gre za obveznosti finančne ustanove, katerih izpolnitev ne more biti odvisna ne od zainteresiranosti ("sodelovanja") nasprotne stranke (to je posojilojemalca), ne od okoliščine, ali je bila ta sama "iniciator" za sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti. Vsebinsko te dolžnosti zajemajo posredovanje informacije, ki predstavljajo pomembno nadgradnjo oziroma konkretizacijo (golega/abstraktnega) vedenja, da razmerja med valutami niso statična oziroma (pravilneje), da se spreminjajo in da zato obstaja "valutno tveganje".
Kljub temu, da je bila toženka po mnenju tega sodišča ob sklenitvi predmetne pogodbe seznanjena z (realno) možnostjo pomembne spremembe tečaje (povečanja vrednosti CHF) in posledičnega (občutnega) povečanja finančnega bremena tožnikov, pa ta dva ob sklepanju kreditne pogodbe ni opozorila na način, ki ga je sodišče EU (ob razlagi drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS) izpostavilo v prej omenjeni odločbi C-186/16 (z dne 20. 9. 2017) oziroma ga je v dopisu z dne 4. 7. 2006 izpostavila tudi Banka Slovenije.
Že opustitev navedene dolžnosti pa sama za sebe pomeni, da lahko pogodbo o potrošniškem hipotekarnem kreditu z dne 24. 1. 2008, katere ključni del je tudi dogovor (pogoj) o načinu njegovega vračila, kakor (posledično) tudi Sporazum o zavarovanju denarne terjatve upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini po 142. členu SPZ (ki predstavljata vsebino oziroma sestavna dela notarskega zapisa z dne 28. 1. 2008) ocenimo kot nedovoljena in iz tega razloga nična. Ker to nepravilno (nedopustno) postopanje toženke sega že v (pred)sklenitveno fazo (torej v čas nastanka pogodbenega razmerja), okoliščina, da naj bi slednja kasneje (to je po sklenitvi obravnavane pogodbe/sporazuma) organizirala predavanje na temo "Pasti zadolževanja v CHF", da je bila v tretjem odstavku 1. člena pogodbe z dne 24. 1. 2008 predvidena možnost konverzije valute kredita (in obrestnega indikatorja LIBOR) v EUR (in obrestni indikator EURIBOR) oziroma da sta imela tožnika tudi v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZPotK pravico v roku 5-ih dni odstopiti od pogodbe (česar vsega nista izkoristila) in da naj bi ju toženka z dopisoma iz maja 2011 in februarja 2012 opozorila na njuno izpostavljenost valutnemu tveganju (ter ju opozorila, da bo prišlo v primeru krepitve tečaja CHF do EUR do višanja anuitete in salda kredita v EUR), v septembru 2011 pa jima po lastnih navedbah ponudila ugodno menjavo valute kredita, na ugotovitev o ničnosti nima vpliva. Nična pogodba namreč (zaradi poznejšega dogajanja) ne more konvalidirati.