KZ-1 člen 38, 204.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožena stranka tožniku očita pomoč pri kaznivem dejanju tatvine v sostorilstvu, saj naj bi bilo odtujeno gorivo naloženo v njegov osebni avtomobil, tožnik pa naj bi ga z osebnim vozilom odpeljal s kraja dogodka. Očitek v izredni odpovedi je utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1) ter da ima kršitev tudi vse zakonske znake pomoči (38. člen KZ-1) pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik vedel, da je v njegovem vozilu odtujeno gorivo in je namenoma nudil pomoč pri storitvi kaznivega dejanja tatvine s tem, ko je namenoma odpeljal gorivo s svojim vozilom. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavržena tožba - nepopolna tožba
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
lovska družina - izključitev člana iz lovske družine - disciplinski postopek - uvedba disciplinskega postopka - pravočasnost - kršitev pravil - predlog za uvedbo disciplinskega postopka
V disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. V nasprotnem primeru (proti)pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.
predčasna pokojnina - dokupljena doba - študij - vojaški rok - starostna pokojnina
Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka, ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa je definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe (23. točka 7. člena ZPIZ-2). Navedena določba je bila z novelo zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-2E) dopolnjena, tako da je bilo za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" dodatno besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani". Vendar pa omenjena novela na rešitev sporne zadeve ne vpliva, saj bo stopila v veljavo šele s 1. 1. 2018. V zvezi z vprašanjem upoštevanja dokupljene dobe je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da z vsako reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrb za delovanje sistema, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Z ZPIZ-2 so bili tako določeni strožji pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dokupljena doba se v primeru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za upokojitev po določbi 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 ne upošteva.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb na odločilna dejstva sodišče prve stopnje ni odgovorilo, ampak je v celoti sledilo izpodbijanima odločbama in jih štelo za pravilni in zakoniti. Pri tem je spregledalo, da je tožnica do 11. 7. 2015 imela formalno prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji. Sodišče je nekritično kot relevantno štelo samo to, da je tožnica v času šolanja, pri čemer ji je bila Zoisova štipendija priznana za šolanje v tujini, imela začasno prebivališče v tujini.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - odpoved dedovanju - dedna izjava - postopek denacionalizacije - odločba o denacionalizaciji - fideikomisarična substitucija - vstopna pravica - dedovanje na podlagi zakona
Čeprav je res, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe v denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, to vendarle ne velja za tiste dedne izjave, ki so dane, ko je postopek denacionalizacije že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006562
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/2, 16/7. - člen 5, 5/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lastninjenje zadružnega premoženja - zadruga - premoženje zadrug - pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - odplačnost pridobitve - neodplačna pridobitev - arondacija - dokazno breme
V tej pravdi gre za vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini: Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ta so z dnem uveljavitve ZZad postala last Republike Slovenije in so se prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad je bil ustanovljen z ZSKZ in vanj so se v rokih in po postopku, določenem s tem zakonom, prenesla tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih, torej tudi po prej omenjeni določbi ZZad. Na podlagi določila sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To Navodilo pa v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način; slednji način se et de iuris domneva, če odškodnina ni presegla 30 % vrednosti. Toženka mora dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan. Zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnice zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
zamudna sodba - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - priznana dejstva - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, če ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Glede na to, da se upoštevajo samo dejstva, ki jih navede tožeča stranka v tožbi, se štejejo ta za nesporna. Izvajanja dokazov ni, saj se priznana dejstva ne dokazujejo (214. člen ZPP). V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti navedb tožeče stranke, ampak le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja in ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
Upnik v pritožbi priznava, da vodi izvršilni postopek zoper dolžnika za odpoklican neplačan del posojila, ki je v celoti zapadel v plačilo, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da mora vse stroške, ki so mu nastali po vložitvi predloga za izvršbo za uveljavitev te terjatve, priglašati v izvršilnem postopku in zapadejo pod režim potrebnih izvršilnih stroškov po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sicer bi upnik lahko vsak mesec vložil nov predlog za izvršbo za tekoče stroške, kar je, če nič drugega, neekonomično, neracionalno.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
ZPP člen 205, 206. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. URS člen 33.
varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ni predhodno vprašanje - odločba o denacionalizaciji - formalna in materialna pravnomočnost - oblikovalna odločba - kdaj je funkcionalno zemljišče določeno - prekinitev in nadaljevanje postopka - delna odločba
Tožniki zahtevajo varstvo pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice na nepremičnini. Toženci se branijo, češ da taista nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi, za kar so že sprožili postopek po ZVEtL. Sodišče prve stopnje jim je sledilo in je predmetni postopek prekinilo. Narobe. Tožniki so namreč lastninsko pravico pridobili z denacionalizacijsko odločbo, do njihove odprave ali spremembe, pa tudi v postopku po ZVEtL ne bo mogoče določiti pripadajočega zemljišča v korist tožencev, torej ne gre za predhodno vprašanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006268
OZ člen 168, 168/1, 174, 179, 182, 352, 352/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - medicinski poseg - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - katastrofalna škoda - bodoča škoda - paraplegija - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - izgubljeni dohodek - denarna renta - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odmera odškodnine za katastrofalno škodo, ki jo je pri izvajanju medicinskega posega (lokalna spinalna anestezija) povzročila drugo tožena stranka, ki ima odgovornost iz opravljanja dejavnosti zavarovano pri prvo toženi stranki (zavarovalnici).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.