izjasnitev stranke o dokazu - vročitev predloga obdolžencu - postopek za izročitev obdolženca tuji državi
Spoštovanje načela kontradiktornosti mora biti zagotovljeno v vseh fazah postopka. Zlasti pa je to pomembno v konkretni situaciji, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev oprlo skoraj izključno na dokaze, ki jih je prejelo po 22. 6. 2017, ko je bil opravljen edini narok, na katerem je bilo obdolženemu omogočeno, da se izreče o prošnji za izročitev in dokazih, ki so bili do tedaj predloženi prvostopenjskemu sodišču.
gospodarski spor majhne vrednosti - pravočasno predlaganje dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati dokaznih predlogov, ki jih je tožeča stranka podala v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016, je neutemeljen. S tem zatrjuje kršitev določbe 451. člena ZPP. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 399. člena ZPP, ki glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, ni dovoljena v pritožbenem preizkusu. Vseeno ni odveč dodati, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016 odgovorila na navedbe tožene stranke, tako kot ji to dopušča 452. člen ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12, 12/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - socialno stanje - minimalen dohodek kot cenzus - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Tako po ZST-1 (12.a člen) kot tudi po ZBPP (14. člen) se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje (11. člen ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Navedena predpisa določata osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči, način ugotavljanja materialnega položaja, kateri dohodek in katero premoženje se upošteva in katero ne, ter izključitvene razloge z izjemami za upravičenost do denarne socialne pomoči.
ustna oporoka - veljavnost oporoke - zapuščina brez dediča - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - pasivna legitimacija
Na poziv sodišča prve stopnje, naj se izreče o veljavnosti ustne oporoke, je Republika Slovenija izjavila, da je ne priznava, ker ni bila izražena v izrednih razmerah in ob navzočnosti dveh oporočnih prič. Ker so sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost ustne oporoke, brez nje pa ni dedičev in bi zapuščina po 9. členu ZD postala lastnina Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 210. člena ZD pravilno prekinilo zapuščinsko obravnavo in stranko, ki zatrjuje, da je dedič po ustni oporoki, v skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD napotilo na pravdo. V pritožbi ni sporna odločitev o stranki, ki se napoti na pravdo.
Dokler kdorkoli uveljavlja dedno pravico, o čemer še ni odločeno, ni razlogov in pogojev za oklic neznanim dedičem po prvem odstavku 130. člena ZD ali za oklic neznanim upnikom in obvestilo znanim upnikom ter RS po drugem odstavku 142.a člena ZD.
URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Čeprav na podlagi objektivne okoliščine, je sodišče prve stopnje zaradi njene vsebine smelo sklepati še na opisano subjektivno okoliščino pri obdolženemu R.M., ki ob predhodno ugotovljeni nezaposlenosti v zvezi z begosumnostjo, v skupnem utemeljujeta njegovo ponovitveno nevarnost ter posledično vrsto ukrepa za njeno odpravo.
stranska intervencija - dopustitev stranske intervencije - odškodninski spor - pravni interes za stransko intervencijo
DEM ima torej (zelo močan) pravni interes, da se v postopku dokaže, da je toženka (praviloma) izključno odgovorna za nastanek škode. Razlogi sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve o neobstoju pravnega razmerja med tožnico in DEM so zato zmotni; če bo toženka uspela s trditvami in dokazi zanje, da bodisi sploh ni, ali pa ne v celoti, odgovorna za nastanek škode, temveč je (so)odgovoren DEM, potem je materialnopravno razmerje med tožnico (oškodovancem) in DEM kot (so)povzročiteljem škode že nastalo; namreč s tistim trenutkom, ko so bile izpolnjene vse predpostavke odškodninske obveznosti; da je ta obveznost že zapadla, pa je popolnoma jasno, sicer predmetne pravde (še) ne bi bilo. Stranski intervenient lahko s trditvami in dokazi bistveno prispeva k temu, da se že v tem postopku ugotovijo vsa odločilna dejstva in odloči o tem, kdo in tudi v kakšnem razmerju (če je podana deljena odgovornost) je odgovoren. Tako se lahko prihrani nov, poseben postopek, v katerem bi se ta vprašanja (med toženko in DEM) morala posebej razčiščevati.
gospodarski spor majhne vrednosti - omrežnina - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - ugovor izpolnjene obveznosti
Trditve tožene stranke o načinu izračuna stroškov omrežnine so ostale neprerekane, zato jih je sodišče prve stopnje moralo šteti za priznane. Bistvo priznanja je namreč v tem, da mora sodišče priznana dejstva sprejeti za podlago odločbe. Slednja dejstva pa pripeljejo do zaključka, da je tožena stranka postavila utemeljen ugovor izpolnjene obveznosti.
povrnitev potnih stroškov - upravičenec do povrnitve stroškov - uporaba predpisa - pooblaščenec stranke - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - plačilo nagrade za opravljeno delo
Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za prevožene kilometrine se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, ali pa iz razlogov naštetih v drugem odstavku navedenega člena. Navedena pravila pa veljajo zgolj za določene udeležence postopka.
Pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmerijo potrebni izdatki oziroma stroški po OT.
Odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, je upravičen do plačila za svoje delo zgolj v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
ZPP člen 11, 443, 443/1, 451, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 921, 936.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Pravilnost ugotovitve dejanskih okoliščin, na katerih temelji v sporu majhne vrednosti izdana sodba, zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009099
OZ člen 169, 171, 171/1, 171/2, 179, 185.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - osebno stanje oškodovanca - doktrina jajčne lupine
Poškodovalec odgovarja le za tisto škodo (njeno konkretno pojavno obliko), ki je adekvatna škodnemu ravnanju, kar je nasprotno prepričanju tožnice v pritožbi, da mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takega, kot je po t. i. doktrini jajčne lupine oziroma tanke kože (eggshell skull), kjer je vsebina poškodovane jajčne lupine v celoti riziko poškodovalca in je treba upoštevati, kakšna je običajna, "normalna" pričakovana škoda. V konkretnem primeru je bilo tako potrebno upoštevati elemente tožničine predhodne bolezni in njene posebne lastnosti ter njeno zdravstveno stanje, kar pa je sodišče prve stopnje glede na to, da ni bilo mogoče natančno oceniti njenih večjih težav zaradi prehodnega zdravstvenega stanja štelo, da gre za soodgovornost za škodo 50 %.
Tudi sicer pa dejstvo, da se hči še vedno šola, na odločitev ne more vplivati, saj je določba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) glede tega, katere osebe lahko sodišče pri odločanju o oprostitvi upošteva, jasna. Predlagateljica pa ne navede nobene posebne okoliščine, ki bi morda terjala drugačno odločitev.
skupno premoženje zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pravdni stranki sta se odločili za nakup nepremičnin in opreme na način, da je 275.000,00 EUR prispevala tožnica iz sredstev svojega osebnega premoženja, ostali potrebni del sredstev pa je bil pridobljen z njunim delom. S tem se je tožničin delež pretopil v njuno skupno premoženje, je pa vplival, oziroma vpliva na določitev njenega višjega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030064
KZ-1 člen 224. ZKP člen 144.
oškodovanec kot tožilec - oderuštvo - nesorazmerna nagrada - pogojna obsodba - upravičeni tožilec - izkoriščanje stiske - nagrada za delo odvetnika - soglasje oškodovanca - vpis pravice v zemljiško knjigo - subjektivni element kaznivega dejanja - namerno zavajanje - premoženjskopravni zahtevek - nastanek škode - obrazloženost pritožbenih navedb
Zaradi izterjave sporne nagrade je bilo stanovanje, ki ga je podedovala po svojem možu, prodano na dražbi in tudi na podlagi tega dejstva ji zato gre status oškodovanke v smislu šeste alineje 144. člena ZKP.
Nagrada v višini 15 % od vrednosti nepremičnine oziroma v znesku 15.000,00 EUR v nobenem primeru ne more biti primerna opravljenemu procesnemu dejanju obdolženca, to je vložitvi predloga za vknjižbo, ki predstavlja zgolj formalno opravilo in od obdolženca kot strokovno usposobljenega odvetnika ni zahtevalo prav nobenega posebnega strokovnega znanja ali upravičenega povečanja obsega dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 169, 171, 171/1, 179, 352, 352/1.. ZDR člen 184.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - poškodba na delujočem stroju - zastaranje - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina
Tožnik je utrpel poškodbo pri delu, ko je padel z delovnega stroja. Prvotožena stranka (delodajalec) je tožniku krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker je njen delavec tožnika poslal v bližino delujočega delovnega stroja oziroma mu dal navodila, naj na ta stroj spleza.
Tožnik bi se kot delavec na gradbišču moral zavedati, da plezanje na delujoči delovni stroj ni dovoljeno (to dejstvo je ne nazadnje splošno znano vsakemu povprečno skrbnemu in razumnemu človeku) in da se stroj lahko premakne, kot skupinovodja pa bi moral biti še toliko bolj pazljiv. Zato je tudi sam prispeval k škodnemu dogodku v deležu 15 %.
ZDR-1 člen 2, 4, 11, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 22, 22/1, 25, 118, 130, 200.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 4, 5.. ZMed člen 21.. URS člen 2, 14, 33, 39, 50, 51, 57, 74.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZS člen 113a, 113a/2.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da če dejansko delovno razmerje obstaja, ker so podani elementi delovnega razmerja, delavcu zgolj zato, ker ne izpolnjuje pogojev zahtevane izobrazbe, ni možno odreči varstva in/ali plačila za opravljeno delo.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi šteli, da je bila tožnica v času, ko je z njo sodelovala v obliki s. p., v delovnem razmerju sama s sabo, oziroma, da zaradi delovanja s. p. ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni mogoča. Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo - pristojna oseba za podajo odpovedi
Ker je bila tožnica kot direktorica razrešena, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da A.A. ni bila oseba, ki je po 1. odstavku 20. člena ZDR-1 kot zakoniti zastopnik tožene stranke pristojna za podajo izredne odpovedi delavcu (tožnici po razrešitvi). Ker tožnici pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala pristojna oseba, je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo in ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo.
plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi
Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno. Zato tožeča stranka ni upravičena do izstavitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnični delavec V (II), tudi če bi se eventualno v novem sojenju ugotovilo, da tožeča stranka opravlja dela tega delovnega mesta.
ZPP člen 76, 76/1, 80.. ZFPPIPP-UPB8 člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 440, 441.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje pravne osebe - sklep o obstoju izbrisnega razloga
V konkretnem primeru pa je bila druga toženka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga izbrisana iz sodnega registra in je s tem izbrisom tudi prenehala obstajati kot pravna oseba (441. člen ZFPPIPP). Zaradi tega ustavna odločba o ustavnem neskladju določene določbe ZFPPIPP ne more ponovno vzpostaviti pogojev za ustanovitev (ponovno rojstvo) druge toženke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
kasko zavarovanje vozila - splošni zavarovalni pogoji - uporaba splošnih pogojev - plačilo odškodnine - kraja vozila - potrebna skrbnost - materialni stroški
Samo ugibanje oz. sklepanje izvedenca (četudi na podlagi izkušenj), da bi vozilo vseeno ukradli, za odločitev o tem, da so bili Splošni pogoji glede skrbnosti voznika pretirano strogi, ne more zadoščati.