DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00008409
KPJS člen 45.. ZObr člen 97b, 97č.. - člen 218.. ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. - člen 8.
nadurno delo - razporejanje delovnega časa - referenčno obdobje - zakonske zamudne obresti - zastaranje
Delodajalec je tisti, ki mora z ustrezno organizacijo dela ustrezno skrbeti za izravnavo presežnih ur v referenčnem obdobju (tudi z eventualnim predhodnim zmanjšanim številom opravljeni ur dela, če pričakuje povečano število ur ob koncu referenčnega obdobja zaradi vojaških vaj), v nasprotnem primeru pa je delavcu dolžan plačati dodatek za nadurno delo za presežne ure (če te izkoristi v naslednjem referenčnem obdobju) oziroma jih plačati v višini 130 % urne postavke (če jih delavec ne izkoristi).
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.
ZPP člen 205, 206. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. URS člen 33.
varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ni predhodno vprašanje - odločba o denacionalizaciji - formalna in materialna pravnomočnost - oblikovalna odločba - kdaj je funkcionalno zemljišče določeno - prekinitev in nadaljevanje postopka - delna odločba
Tožniki zahtevajo varstvo pred vznemirjanjem svoje lastninske pravice na nepremičnini. Toženci se branijo, češ da taista nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi, za kar so že sprožili postopek po ZVEtL. Sodišče prve stopnje jim je sledilo in je predmetni postopek prekinilo. Narobe. Tožniki so namreč lastninsko pravico pridobili z denacionalizacijsko odločbo, do njihove odprave ali spremembe, pa tudi v postopku po ZVEtL ne bo mogoče določiti pripadajočega zemljišča v korist tožencev, torej ne gre za predhodno vprašanje.
pogodba o najemu sefa - odstop od pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - izpraznitev sefa - naslov za vročanje
Postopanje predlagateljice v zvezi z odstopom od pogodbe je bilo skladno z določbami pogodbe o najemu sefa in splošnimi pogoji za poslovanje s samopostrežnimi sefi. Nasprotni udeleženec je bil ustrezno obveščen in pozvan k plačilu zaostalih obveznosti. Ker jih ni poravnal, so, upoštevaje ostale pravilne ugotovitve, podani pogoji za odprtje sefa.
ZPP člen 311, 311/1.. ZIU člen 9, 9/2.. ZSPJS člen 3, 3/3.. ZSPJS-L člen 16, 17.
plačilo razlike plače - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - plača - sodnik
Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še upošteva pri izdaji sodbe. To je v slovenskem pravu trenutek zaključka glavne obravnave, torej zadnji mogoči čas, v katerem lahko stranki še navajata dejstva in predlagata dokaze, ki nastanejo med postopkom. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku glavne obravnave). Časovne meje pravnomočnosti se torej nanašajo le na dejansko, ne pa tudi na pravno podlago.
Vprašanje mej pravnomočnosti je pravno vprašanje. Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku, katere odraz je tudi dolžnost sodišča, da odgovori na strankine navedbe.
Predmet spora je vprašanje, ali je tožena stranka tožniku zakonito, kljub izdanim odločbam predsednika sodišča, kjer tožnik opravlja sodniško službo, po določbah zakona izplačevala nižjo plačo. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 3. člena ZSPJS, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
Komisija je izdelala pisno izvedensko mnenje, njen član pa je bil zaslišan na glavni obravnavi spornega dne. Čeprav je bil član Komisije istega dne na sodišču prve stopnje zaslišan še v drugem socialnem sporu in mu je bila v nagrado za ustno podajanje mnenja na tem drugem naroku priznana tudi nagrada za čas odhoda s sodišča, mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno priznalo tudi nagrado za čas odhoda iz sodišča.
Oškodovancu ZMŠD B. je škoda nastala zaradi ravnanja obeh obdolžencev, zato sta jo (oba) obdolženca skupaj, kot sostorilca kaznivega dejanja, dolžna plačati do celotnega zneska 3.010,25 EUR, in sicer v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe. Zato ni potrebe po natančnejši opredelitvi v posebnem pogoju (koliko naj plača kateri izmed obdolžencev), ker se bosta le s plačilom celotnega zneska (v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe) izognila preklicu pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizvedbo dokaza za zaslišanje detektiva nepravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Drži, da je tožena stranka zaslišanje detektiva predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, to je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče prve stopnje na poravnalnem naroku. Ni pa mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ne gre za dokaz, ki ga tožena stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla predlagati. Zato je bil dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje detektiva, ki ga je tožena stranka podala na prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasen. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza in je s tem toženi stranki odvzelo možnost, da dokaže očitek, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
Ne drži, da bi morali biti pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami priloženi tudi dokazi, na katere namerava tožena stranka opreti odpoved. S tem, ko je tožena stranka v sodnem postopku jasno predočila imena oškodovancev in predložila tudi njihove izjave, na katere se sicer ni sklicevala že predhodno v vabilu na zagovor, ni širila okvirja odpovednih razlogov, ampak jih je natančneje opredelila ter predvsem dokazovala njihovo utemeljenost.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - odpoved dedovanju - dedna izjava - postopek denacionalizacije - odločba o denacionalizaciji - fideikomisarična substitucija - vstopna pravica - dedovanje na podlagi zakona
Čeprav je res, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe v denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, to vendarle ne velja za tiste dedne izjave, ki so dane, ko je postopek denacionalizacije že v teku.
Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan. Zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnice zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
ZFPPIPP člen 213, 213/1, 213/1-1, 221z, 221z/1, 221z/2, 221z/3.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovana terjatev
Če je bila upniku za celotno terjatev v postopku prisilne poravnave priznana ločitvena pravica, pomeni, da nanjo pravnomočno potrjena prisilna poravnava sploh ni učinkovala.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
pogodbena obveznost - odškodninska odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogodba o poravnavi - zastaranje - dokazi in dokazovanje - višina dolga
Temeljno načelo obligacijskih razmerij je njihovo svobodno urejanje. Udeleženci so prosti pri določitvi pogodbene vsebine, če ta ni v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Pri tem niso vezani na inštitute in pogodbene tipe, določene v zakonu, temveč so lahko pri oblikovanju pogodbene vsebine kreativni. Spoštovati morajo načelo vestnosti in poštenja in so dolžni sprejete obveznosti izpolniti. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče pogodbeno dogovorjeno obveznost uvrstiti pod vnaprej predviden skupni imenovalec OZ ter ne zadošča zgolj sklicevanje na določila, ki urejajo pogodbo o poravnavi iz 1050. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sta bili izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke 29. 4. 2014 odposlani na naslov tožničine pooblaščenke in da je po preteku 21 dni od dneva odpreme nastopila fikcija vročitve.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00008753
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 197.. ZPIZ-1 člen 94, 161.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti
Čeprav je toženec z odločbo z dne 22. 5. 2012 tožnici priznal nadomestilo za invalidnost za nazaj, to je skladno z določbo 161. člena v zvezi s 94. členom ZPIZ-1, vse od 1. 11. 2006, to je od dneva pričetka dela na drugem delovnem mestu, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zamude, ki je nastala pri izdaji odločbe o odmeri nadomestila za invalidnost, ni mogoče očitati tožencu in mu posledično v njegovo breme naložiti plačilo zamudnih obresti na podlagi določbe 197. člena ZPIZ-2 v zvezi s 378. členom OZ.
ZGD-1 člen 339, 339/1. ZBan-2 člen 207, 208, 209, 220, 221, 222. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 točka 37. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 92/1-a, 92/1-c.
sprememba sklepa skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - minimalna kapitalska ustreznost banke
Bistvo delniške družbe kot kapitalske družbe je v tem, da zbira (ob ustanovitvi in tudi kasneje v fazi delovanja) kapital (običajno denarna sredstva) na prostem trgu. Vlagateljem (tretjim osebam) ta pravna kapitalska institucija ponuja možnost, da namesto, da prosta denarna sredstva deponirajo pri bančni inštituciji (in se nadejajo koristi v višini zagotovljenih obresti), ta sredstva vložijo kot osnovni vložek v osnovni kapital delniške družbe. S tem korporacijskim aktom postane posamezni vlagatelj delničar delniške družbe, katerega prvenstveni premoženjski interes je v tem, da bo donos njegovega vložka v delniško družbo čim večji, gotovo pa večji od tistega, ki bi ga dobil, če bi denar shranil pri banki. Zaradi tega je pravica do dela bilančnega dobička najpomembnejša premoženjska pravica delničarja. To premoženjsko pravico ščiti korporacijska zakonodaja (ZGD-1), enako kot varuje premoženjske pravice bančnih deponentov bančna zakonodaja (ZBan-2, Uredba EU 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne inštitucije in investicijska podjetja). Ti dve področji pa nista v poziciji nadrejenosti, temveč gre za dve prirejeni specializirani področji, katerih namen je pravna zaščita določenega (šibkejšega) kroga vlagateljev, in sicer s primarnim ciljem, da je prosti zasebni kapital kar se da v proaktivni vlogi, saj se na ta način krepi in razvija tudi celotni družbeno ekonomski razvoj.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - društvo kot stranka postopka - spor iz najemnega razmerja
Gre za premoženjskopravni spor, pri katerem vrednost spornega predmeta znaša 2.911,86 EUR, predmetni spor pa tudi ne sodi v gospodarske spore. Za odločitev v sporu je torej stvarno pristojno okrajno sodišče. Po trditvah tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pa izvira spor iz najemnega razmerja med strankama, in sicer gre za tožbo za plačilo najemnine, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
V okoliščinah konkretnega primera je tožeča stranka kot kupec nepremičnine hkrati s sklenitvijo prodajne pogodbe kot asignat sprejela nakazilo D.Z., prodajalca po prodajni pogodbi in poroka po dolgoročni kreditni pogodbi 7658/12, kot asignanta, da kupnino poplača namesto njemu, kreditodajalcu F. d.d. kot asignatarju. Asignaciji sta bili realizirani in z njuno realizacijo je D.Z. poplačal svojo obveznost kot porok po kreditni pogodbi, tožeča stranka pa kot kupec po prodajni pogodbi. V posledici poravnave s hipoteko zavarovane terjatve banke pa je bila izbrisana hipoteka na nepremičninah prodanih tožeči stranki, saj za njo ni bilo več podlage.