nujna pot - ustanovitev nujne poti - priključitev na javno omrežje - priključitev na komunalno omrežje - redna raba stavbe - potrebna potna povezava z javno potjo - nasprotje interesov - potrebe gospodujočega zemljišča - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - višina nadomestila za nujno pot - zmanjšana vrednost nepremičnine
Nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče prevelik poudarek dalo koristi, ki bi nastala gospodujočemu zemljišču, premalo pa tehtalo, katera izmed predlaganih poti po služečih zemljiščih bi bila za posameznega lastnika služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe.
Škoda, ki nastane zaradi ustanovitve nujne poti, ni enaka vrednosti prodajne cene po principu primerljivih prodaj, zmanjšane za določene koeficiente, samo tistega dela nepremičnine, kjer pot poteka, ampak predstavlja škoda zmanjšanje možnosti gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Višine nadomestila torej ni mogoče matematično ugotoviti, kot to velja pri razlastitvi, temveč jo je potrebno vrednostno določiti. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti. Če je nasprotnima udeležencema nastala škoda zaradi že izdelane idejne zasnove projekta, ki jo bo zaradi ustanovitve nujne poti na njuni nepremičnini potrebno spremeniti, ni videti razloga, da se navedena škoda nasprotnima udeležencema ne bi priznala.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006268
OZ člen 168, 168/1, 174, 179, 182, 352, 352/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - medicinski poseg - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - katastrofalna škoda - bodoča škoda - paraplegija - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - izgubljeni dohodek - denarna renta - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odmera odškodnine za katastrofalno škodo, ki jo je pri izvajanju medicinskega posega (lokalna spinalna anestezija) povzročila drugo tožena stranka, ki ima odgovornost iz opravljanja dejavnosti zavarovano pri prvo toženi stranki (zavarovalnici).
narava pogodbe - gospodarska pogodba - splošni zastaralni rok - rok za izpolnitev - fiksni rok - odstop od pogodbe
Tožeča stranka kot država je bila tista, ki je spodbujala subjekte, ki so lahko bili sicer gospodarski, da za namene javnega interesa opravljajo zanjo nekatere dejavnosti, ne pa z namenom pridobivanja dobička na njeni strani, zato ne gre za gospodarsko pogodbo
ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 102, 102/6.. ZUTD člen 8, 9.
izgubljeni dohodek - brezposlena oseba
ZSDP-1 v 83. členu določa, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali za otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega ter nadalje, da gre za nego in varstvo otroka, kot je opredeljen v tretjem odstavku 79. člena tega zakona.
zamudna sodba - stroški pravdnega postopka - povrnitev stroškov postopka - nujno enotno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev tožbe - nadomestna vročitev - dejanska vročitev - datum vročitve - dolžna skrbnost odvetnika - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavržena tožba - nepopolna tožba
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil in ni predložil dokončne odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija, zato je pravilno in utemeljeno tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006262
OZ člen 51, 540, 540/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/1, 84/2. ZN člen 47, 47-1, 48.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - medsebojni pravni posli zakoncev - obličnost - notarski zapis - darilna pogodba med zakoncema - ničnost darilne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - temeljna moralna načela kot pravni standard - razveza zakonske zveze - vzrok za razvezo zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - vrednost poslovnega deleža - insolventnost družbe
Pri vrnitvi daril zakoncev po razpadu zakonske zveze je odločilna okoliščina obogatitev obdarjenca ob nastanku vzroka za razpad skupnosti in ne prikrajšanje darovalca.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik, izhaja, da vsi prisotni priznavajo oporoko kot pristno in pravno veljavno, pritožnik pa je zapisnik celo podpisal. Z golo pritožbeno navedbo (tj. brez slehernega dokaza), da temu ni bilo tako, v javni listini ugotovljenega dejstva (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) pritožnik ne more uspešno izpodbiti.
Po določbi 609. člena Obligacijskega zakonika (OZ) s prenehanjem najemne pogodbe po samem zakonu preneha tudi podnajemna pogodba. Glede na jasno določbo zakona je zato napačno stališče pritožnika, da naj bi lastnik v primeru prenehanja najemne pogodbe vstopil v položaj najemodajalca po podnajemni pogodbi.
pogodbena obveznost - odškodninska odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogodba o poravnavi - zastaranje - dokazi in dokazovanje - višina dolga
Temeljno načelo obligacijskih razmerij je njihovo svobodno urejanje. Udeleženci so prosti pri določitvi pogodbene vsebine, če ta ni v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Pri tem niso vezani na inštitute in pogodbene tipe, določene v zakonu, temveč so lahko pri oblikovanju pogodbene vsebine kreativni. Spoštovati morajo načelo vestnosti in poštenja in so dolžni sprejete obveznosti izpolniti. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče pogodbeno dogovorjeno obveznost uvrstiti pod vnaprej predviden skupni imenovalec OZ ter ne zadošča zgolj sklicevanje na določila, ki urejajo pogodbo o poravnavi iz 1050. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006562
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/2, 16/7. - člen 5, 5/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lastninjenje zadružnega premoženja - zadruga - premoženje zadrug - pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - odplačnost pridobitve - neodplačna pridobitev - arondacija - dokazno breme
V tej pravdi gre za vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini: Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ta so z dnem uveljavitve ZZad postala last Republike Slovenije in so se prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad je bil ustanovljen z ZSKZ in vanj so se v rokih in po postopku, določenem s tem zakonom, prenesla tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih, torej tudi po prej omenjeni določbi ZZad. Na podlagi določila sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To Navodilo pa v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način; slednji način se et de iuris domneva, če odškodnina ni presegla 30 % vrednosti. Toženka mora dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec v glavo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - depresija - vzročna zveza - poškodba zobovja - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - silobran
Neutemeljene so navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali ni morebiti toženec deloval v dovoljenem silobranu, saj dejstvo, da bi se toženec branil pred tožnico ni bilo dokazano oziroma je sodišče verjelo tožnici in njenemu opisu dogodka.
postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - uvedba postopka prisilne poravnave - vložitev predloga za prisilno poravnavo
Zmotno je stališče pritožnika, da je postopek prisilne poravnave uveden šele z vložitvijo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar se pogoji za prekinitev stečajnega postopka v konkretnem primeru naj še ne bi stekli.
Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave, med drugim tiste, določene v 152. členu ZFPPIPP (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, četudi je ta nepopoln.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00008753
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 197.. ZPIZ-1 člen 94, 161.
nadomestilo za invalidnost - zakonske zamudne obresti
Čeprav je toženec z odločbo z dne 22. 5. 2012 tožnici priznal nadomestilo za invalidnost za nazaj, to je skladno z določbo 161. člena v zvezi s 94. členom ZPIZ-1, vse od 1. 11. 2006, to je od dneva pričetka dela na drugem delovnem mestu, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zamude, ki je nastala pri izdaji odločbe o odmeri nadomestila za invalidnost, ni mogoče očitati tožencu in mu posledično v njegovo breme naložiti plačilo zamudnih obresti na podlagi določbe 197. člena ZPIZ-2 v zvezi s 378. členom OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00006854
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 381. ZPP člen 11, 243.
kaznovanje stranke - denarna kazen - zloraba pravic - izvedenec - predujem - pripombe na izvedensko mnenje - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - dokazna tema - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - procesne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pravočasna vložitev vloge
Vložitve pripravljalne vloge dan pred razpisanim narokom v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za namerno ravnanje v smeri preložitve naroka ter s tem zavlačevanja postopka. Šele takšna opredelitev ravnanja pooblaščenca tožene stranke pa bi vodila v zaključek, da je zlorabil procesne pravice.
Tožena stranka v pripombah na izvedensko mnenje ni navajala novih dejstev, ki bi povzročila spremembo dokazne teme in prevalitev dokaznega bremena nanjo. Predmet dokazovanja je ves čas ostal enak, zato je zaslišanje izvedenca na naroku predstavljalo nadaljevanje izvajanja dokaza, ki so ga predlagali tožniki. Stroški njegove izvedbe torej (predhodno) bremenijo njih.
Ker gre za hipotetično korist, za presojo ni odločilno, kako je v tem času nepremičnino uporabljala tožena stranka, niti kako so jo po vrnitvi nepremičnine v denacionalizacijskem postopku uporabljali tožniki. Pomembno je le, kakšna uporaba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju ter ali in kakšno korist bi tožniki z njo dosegli.
Plačilo procesnih obresti je mogoče zahtevati le od obresti, ki so na dan vložitve tožbe že zapadle in ne od obresti, ki tečejo med sodnim postopkom. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom omogočeno, da s sprotnimi kapitalizacijami obresti in spremembami tožbe neutemeljeno kopičijo obrestne zahtevke.
ZPIZ-2 člen 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421, 427, 427/4.
vdovska pokojnina - uporaba zakona
Ni sporno, da so pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na strani umrlega izpolnjeni, niso pa izpolnjeni pogoji na strani tožnice. Tožnica namreč na dan moževe smrti ni dopolnila starosti, določene v 110. oziroma 421. členu ZPIZ-1.
Pri tožnici pa prav tako niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2, ki z zviševanjem starosti, pri kateri lahko vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, še zaostruje pogoje. Po petem odstavku 53. člena ZPIZ-2 je v letu 2016, ko je tožnica ponovno vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ta starost znašala 55 let oziroma vsaj 50 let za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pri starosti 55 let. Glede na to, da je bila tožnica ob moževi smrti stara 30 let oziroma, ob prenehanju šolanja zadnjega otroka 44 let in 3 mesece, to pomeni, da pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00005948
ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 53, 53/2.
preživnina otroka - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme - izvršba
S tem, ko je upnica podala razloge za ponovni vpis in jih tudi dokazno podkrepila, je zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja preživninske terjatve. Pri oceni aktivne vloge upnice v postopku je treba upoštevati, da je prava neuka stranka. V tej luči pa se tako njene trditve kot tudi podani dokazni predlogi izkažejo kot ustrezni. Nosilni razlog sodišča prve stopnje o opravičljivosti ponovnega vpisa se ne opira na opravljene poizvedbe, ampak v bistvenem na med strankama nesporno dejstvo prometne nesreče in ambulantni izvid v psihiatrični ambulanti. Sicer pa je tudi upničin predlog za opravo poizvedb v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki se nanaša tudi na neomejenost izbora dokaznih sredstev, zakoniti dokazni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje smelo izvesti.