preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - pritožbeni razlogi
Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je lahko posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007329
OZ člen 468, 470, 475, 475/1, 476.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravilna uporaba materialnega prava - zahtevek za vrnitev kupnine - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - obstoj stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - uporaba stvari - neprimerna uporaba stvari - poškodovanje stvari - odstop od pogodbe - pravice kupca - izguba pravice
Izpodbijana odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vrnitev kupnine ob hkratni vrnitvi printerja toženki temelji na presoji sodišča prve stopnje, da je tožnica zaradi stvarne napake printerja utemeljeno odstopila od prodajne pogodbe, ki je toženka ni bila pripravljena (pravilno) izpolniti.
Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari med drugim, če je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Zaradi napačne uporabe materialnega prava se ni ugotavljalo, ali je tožnica poškodovala printer in porabila priloženi material.
ZPP člen 254, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 163, 171, 171/1, 179. ZJC člen 8, 8/1, 44. ZVCP-1 člen 32, 32/1.
poprava sodbe - poprava napak - popravljiva računska napaka - odškodninska odgovornost občine - občinska javna cesta - upravljalec ceste - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - vzrok za prometno nesrečo - izvedenec kot sodnikov pomočnik - nastanek škode - soprispevek k nastanku škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Občina kot upravljavka občinskih cest je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi opustitve postavitve ustrezne signalizacije in s pogodbeno podelitvijo nalog v zvezi z vzdrževanjem javnih cest koncesionarju ni prosta odgovornosti za opustitve dolžnega vzdrževanja.
Za odločitev v zadevi je pomembno pravno ovrednotenje ugotovljenih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka zatrjevane škode, ki je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Povprečno skrben voznik mora biti pozoren na stanje na cesti.
Za presojo o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem (škodnim dogodkom) in poslabšanjem zdravja je treba odgovoriti na vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, ni pa pomembno, ali bi tak obseg škode utrpel tudi povprečni oškodovanec ob enaki poškodbi.
Težave, ki jih ima tožnik po nezgodi, tj. občasne bolečine pri težjih fizičnih delih, športu in delu v prisilni drži, niso v vzročni zvezi z nezgodo, ampak so posledica degenerativnih sprememb, ki so bile v času nezgode že razvite.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006526
OZ člen 179, 299, 299/2. URS člen 54.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do družinskega življenja - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo
V tožničinem primeru je šlo brez dvoma za hud poseg v njeno pravico do družinskega življenja, vendar so bile njegove posledice sorazmerno kratkotrajne. Tožničina hči je bila namreč ob odvzemu glede na svojo takratno starost (13 let) že skoraj odraslo dekle, domov pa se je vrnila po mesecu dni, tako da so tožničine duševne bolečine dokaj hitro pojenjale. Njeno trpljenje ni presegalo tistega, ki je običajno, ob celo dolgotrajnejšem preprečevanju stikov z otrokom. Iz sodne prakse je razvidno, da je bila odškodnina v prav takšni višini prisojena za večmesečno odtujevanje otrok očetu in kršitev njegove pravice do stika z njimi.
nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, nima prednosti pred morebitno na originaren način pridobljeno lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006548
ZOZP člen 17, 17-1. OZ člen 149, 150, 151, 152, 153, 153/2, 964, 965. ZPP člen 7, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost zavarovalnice - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - zavarovalno kritje - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem - pravočasnost dokaznega predloga - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka - nasprotna izvedenska mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - način nastanka poškodb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - znižanje dokaznega standarda - dokazna stiska
V primeru sporov, temelječih na zavarovalnih pogodbah, je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožeči stranki, tožena stranka pa s trditvijo, da zavarovalni primer ni nastal, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Sodna praksa je že izrekla, da v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera sodi tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Zavzeto je bilo stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na "drugačen način", nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode, to pa narekuje sklep, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo. Z vidika pravil o porazdelitvi dokaznega bremena navedeno pomeni, da je na tožeči stranki breme, da dokaže nastanek zavarovalnega primera, kar vključuje tudi zatrjevani način nastanka zavarovalnega primera, na toženi stranki pa je dokazno breme, da so podane okoliščine, ki po pogodbi in zakonu izključujejo zavarovalno kritje, zaradi česar tožeča stranka sploh nima pravice do odškodninskega zahtevka.
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da ni imelo nobenega sprejemljivega razloga, da bi bolj verjelo enemu ali drugemu mnenju, še posebej, ker z znanjem za raziskavo prometnih nezgod ne razpolaga, in ob ugotovitvah, da sta izvedenca ob istih podatkih o nezgodi in ob enotnih pravilih stroke prišla do nasprotnih ugotovitev. Zaradi nasprotujočih si mnenj je sodišče sprejelo dokazni predlog tožnika in postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da ugotovi, ali je na podlagi poškodb obeh udeležencev mogoče zaključiti, kje sta se nahajala v času nezgode.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, ko mnenja izvedenca specialista sodne medicine in specialista splošne kirurgije ni sprejelo. Sporne okoliščine v tem mnenju niso bile dokončno razjasnjene, s tem pa je prišlo do kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima odločilnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006077
OZ člen 1019, 1019/4. ZOR člen 1065. ZPP člen 243, 287, 287/2.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - višina dolga - izračun obresti - informativni dokaz - sklepčnost tožbe - očitna pisna pomota - dokaz z izvedencem v informativne namene - lastno strokovno znanje sodišča
Ob nespornemu dejstvu, da sta pravdni stranki sklenili samo dve kreditni pogodbi z dodatki, zgolj številka oziroma oznaka pogodbe po prepričanju pritožbenega sodišča ni bistveni element predmetne tožbe, zato omenjene očitne pisne pomote tožeče stranke v številkah ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
Ni mogoče soglašati s pritožnikom, da že njegovo pavšalno nasprotovanje oziroma nestrinjanje z obračunom tožeče stranke terja preveritev njegove pravilnosti s pomočjo izvedenca finančne stroke. Drugi toženec bi lahko obračun tožeče stranke sam preveril z razmeroma preprostim matematičnim izračunom ter nato na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotoval posameznim postavkam v obračunu.
Ker torej izračun vtoževanega zneska ni izven spoznavnega območja drugega toženca, bi izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke v predmetni zadevi pomenila dokaz v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz. Vsi podatki za preveritev obračuna vtoževane terjatve so podani, pri tem pa zadostuje osnovno znanje matematike, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.
dodatni sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik
Če garaža ni zemljiškoknjižno vpisana na zapustnika in je zemljiškoknjižni lastnik nekdo tretji, ta garaža (zaenkrat) ne more biti del zapuščine in ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - potrebe razvezanega zakonca - razpad življenjske skupnosti - izselitev zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Toženka ni ugovarjala, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi ji bilo krivično naložiti plačilo preživnine. Na možnost zavrnitve preživninskega zahtevka iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR se toženka med postopkom ni sklicevala, zato bi bilo odveč vsako ukvarjanje z vzroki za razvezo.
Toženka ni podala ustrezne trditvene podlage, ki bi zadostila abstraktnemu dejanskemu stanu iz 82.c člena ZZZDR, niti ni ponudila ustreznih dokazov, s katerimi bi izkazala ogroženost njenega lastnega preživljanja, niti ni izkazala, da je poleg sebe dolžna preživljati še polnoletnega sina. Zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Dejstvo, da ji občasno pomaga hči, pa samo po sebi še ne zapolnjuje pravnega standarda ogroženosti iz prej citirane zakonske določbe.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizvedbo dokaza za zaslišanje detektiva nepravilno uporabilo določbo 286.a člena ZPP. Drži, da je tožena stranka zaslišanje detektiva predlagala na prvem naroku za glavno obravnavo, to je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče prve stopnje na poravnalnem naroku. Ni pa mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ne gre za dokaz, ki ga tožena stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla predlagati. Zato je bil dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje detektiva, ki ga je tožena stranka podala na prvem naroku za glavno obravnavo, pravočasen. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo predlaganega dokaza in je s tem toženi stranki odvzelo možnost, da dokaže očitek, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Toženec je tožnici konkretno očital, da je spornega dne samovoljno in v nasprotju z izrecnimi odredbami delodajalca, z namenom, da bi sebi ali A.A. pridobila protipravno premoženjsko korist, najmanj pa, da bi delodajalcu povzročila premoženjsko škodo, kot delavka delodajalca uporabila ter odtujila denarna sredstva v znesku 8.000,00 EUR in ta sredstva iz poslovnega računa delodajalca nakazala na transakcijski račun A.A.. Glede na ugotovljena dejstva, da si je tožnica za potrebe poslovanja toženca (za plače, božičnico, ipd.) izposodila denar od hčere A.A., je bila njena dolžnost, da skladno s posojilnimi pogodbami ta denar tudi vrne. Posledično je v celoti pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica s spornim plačilom spornega dne ni kršila obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja. Ker ni podan očitani odpovedni razlog je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
lovska družina - izključitev člana iz lovske družine - disciplinski postopek - uvedba disciplinskega postopka - pravočasnost - kršitev pravil - predlog za uvedbo disciplinskega postopka
V disciplinskem postopku, v katerem se odloča o izključitvi člana lovske družine, morajo biti upoštevana tako avtonomna pravna pravila kot minimalna procesna jamstva sklenjenega pravnega postopka. V nasprotnem primeru (proti)pravnost omejitve ustavne pravice do združevanja ni preverljiva.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - socialno varstveni zavod - kaznivo dejanje zoper življenje in telo - ponovitvena nevarnost - pravica do osebne svobode - načelo sorazmernosti - načelo pravne države - neogibna potrebnost - nujnost
Na dolgi rok je za stabilizacijo obdolženkinega psihičnega stanja, odpravo avto in heteroagresivnega vedenja v okoliščinah, ki jih dojema kot ogrožajoče, in posledično za odpravo ponovitvene nevarnosti v smislu 70.a člena KZ-1, primerno in nujno zdravljenje in varstvo obdolženke v socialno varstvenem zavodu. Ustrezen občutek varnosti in podporno delovno terapijo lahko obdolženka dobi v ustreznem socialno varstvenem zavodu, ne pa tudi z zdravljenjem in varstvom v psihiatrični (forenzični) bolnišnici.
Za trenutno obdobje do nastanitve v socialno varstvenem zavodu pa je obdolženki primerno in nujno izreči varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Odločitev temelji na jasnem mnenju sodne izvedenke in razlikovanju med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrebami obdolženke. Psihiatrični oddelek UKC Maribor pa bo na podlagi strokovne obravnave obdolženkinih nadaljnjih potreb po zdravljenju in varstvu v skladu z zakonskimi pooblastili poskrbel za njeno premestitev v socialno varstveni zavod.
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da si je poškodoval roko, ko je vozilo potegnilo, sam pa je imel roko še na avtu. Dejstvo, da je najprej zatrjeval, da so vrata zaloputnila, nato pa, da je prišlo do poškodbe, ko je avto potegnil, sam pa se je še držal za vrata, ne omaje dokazne ocene sodišča prve stopnje. Opis dogodka je bil nekoliko spremenjen, vendar na prvem naroku in to možnost je potrdil izvedenec medicinske stroke.
narava pogodbe - gospodarska pogodba - splošni zastaralni rok - rok za izpolnitev - fiksni rok - odstop od pogodbe
Tožeča stranka kot država je bila tista, ki je spodbujala subjekte, ki so lahko bili sicer gospodarski, da za namene javnega interesa opravljajo zanjo nekatere dejavnosti, ne pa z namenom pridobivanja dobička na njeni strani, zato ne gre za gospodarsko pogodbo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006866
ZPP člen 80, 81, 81/5, 286a, 286a/4, 286a/5, 286b, 352, 358, 358/5. ZFPPIPP člen 378. OZ člen 374.
garancijska pogodba - zaključek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - pravni interes za pritožbo - pravočasnost vloge - prekluzija - pisni poziv sodišča - zakonske zamudne obresti - trditvena podlaga - stranske terjatve - pravočasno grajanje napak
Stečajni postopek nad prvo toženko se je končal in družba je bila izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.
Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice, in če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne.
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007328
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
predmet prodajne pogodbe - odkup stanovanja po SZ - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni pridobil lastninske pravice sporne kleti na podlagi priposestvovanja. Tožencu je uspelo izpodbiti dobrovernost tožnika, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče ukvarjati (tudi) s priposestvovalno dobo. Dovolj je, da eden izmed pogojev za priposestvovanje ni izpolnjen (v obravnavanem primeru dobra vera), da lastninske pravice s priposestvovanjem ni moč dobiti. Poleg dejstva, da iz kupoprodajne pogodbe in zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ne izhaja, da bi tožnik kupil tudi sporno klet, je sodišče utemeljilo tožnikovo nedobrovernost tudi s tem, da je tožnik prosil direktorja S. za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za ureditev in izpraznitev kleti.