ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-10, 451, 452, 453. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
spor majhne vrednosti – potrjena poenostavljena prisilna poravnava – vpliv poenostavljene prisilne poravnave na vtoževano terjatev – zahteva za izvedbo naroka – neizvedba naroka – priznanje dejstev – dokazni predlog za zaslišanje – substanciranost dokaznega predloga
Dokazni predlog za zaslišanje ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka. Ni namreč nujno, da sodišče dokaznemu predlogu ugodi. Zato mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno.
Trditve tožeče stranke so ostale neprerekane in s tem priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP pa priznanih dejstev ni potrebno dokazovati. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da na podlagi pisnih vlog in listinskih dokazov ni bilo mogoče odločiti, kot tudi očitki, da je bila toženi stranki z neizvedbo naroka kršena pravica do izjave.
Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d ZFPPIPP.
Tožeča stranka je uveljavljala do tožene stranke povračilo preveč plačane omrežnine iz razloga, ker je bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke (glede na to, da je bila tožeča stranka v spornem obdobju ves čas lastnica in uporabnica nizko napetostnega kabelskega priključka, bi morala omrežnino plačevati po nižji ceni. Tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na uporabi določbe prvega odstavka 191. člena OZ.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084027
ZIZ člen 270. ZPP člen 110, 110/2.
izvedensko mnenje – rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca – pogoji za izdajo začasne odredbe
Relevantno je, da je izkazano, da je toženec aktivno deloval v smeri preprečitve ali oteževanja poplačila tožnice po vložitvi tožbe. Časovni razmak med razpolaganjem s premoženjem in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe ni odločujoč.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 159, 159/1, 185, 185/1, 185/1-2.
kolektivna organizacija za varstvo avtorskih pravic – dejavnost kolektivnih organizacij – delitev zbranih sredstev imetnikom pravic – javna priobčitev varovanih del – dolžnost uporabnikov do obveščanja – pošiljanje sporedov uporabljenih del – prekršek – avtorski honorar – pravni interes za dajatveno tožbo
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
Možnost vložitve tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po prvem odstavku 255. člena OZ ne vpliva na vprašanje ničnosti pogodbe v smislu prvega odstavka 86. člena OZ.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084002
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 79, 80, 80/2. ZPP člen 190, 196.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – prenos lastninske pravice med pravdo – zaznamba spora – zaupanje v zemljiško knjigo – vrednost spornega predmeta – nujno sosporništvo – enotno sosporništvo – pasivna legitimacija
Možnost, da toženec med pravdo prenese lastninsko pravico na sporni nepremičnini na drugega, lahko tožnik v tovrstnih sporih (ko se uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja, to je na izviren način) učinkovito nevtralizira le tako, da ob vložitvi tožbe predlaga tudi zaznambo spora. V tem primeru pravnomočna ugotovitvena sodba o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini učinkuje tudi proti tretjemu (pridobitelju nepremičnine, ki se je kot zemljiškoknjižni lastnik sicer vknjižil po začetku učinkovanja zaznambe spora), pa čeprav ni bil stranka v lastninski pravdi.
trditveno in dokazno breme – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – težko nadomestljiva škoda – nezmožnost opravljanja dejavnosti – grožnja stečaja
Gola trditev, da škoda nastaja, ker tožeča stranka v poslovnem prostoru ne posluje, ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z regulacijsko začasno odredbo. Enako velja za trditev o grozečem stečaju. Trditev o težko nadomestljivi ali nenadomestljivi škodi je pravni standard, ki ga treba napolniti s konkretnimi dejstvi, ki so lahko predmet dokazovanja.
Sodišče ni dolžno samo iskati povezav med navedbami strank in predloženimi dokazi - upoštevajoč razpravno načelo in povezanost trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP).
Po mnenju pritožbenega sodišča ni pomembno v kakšni obliki (aplikaciji) so obračuni pripravljeni, enako velja za sporno vprašanje ali izpisek iz kreditnega konta vsebuje vse po Slovenskih računovodskih standardih (SRS). Listinam zaradi le njihove oblike oziroma odsotnosti podpisa s strani odgovorne osebe ni mogoče odvzeti vsakršno dokazno vrednost in jih šteti le za navedbe stranke, kot zmotno menita pritožnika. Kot vsi drugi dokazi so tudi sporne listine podvržene dokazni oceni sodišča, ki ni vezano na nobena dokazna pravila. Bistveno vprašanje v tem sporu zato ni, ali so listine izdelane v ustrezni računalniški aplikaciji oziroma ali ustrezajo pojmom poslovne, računovodske, knjigovodske ali verodostojne listine, ampak, ali je v tem postopku tožnica dokazala višino svoje terjatve iz naslova kredita.
ZPP člen 278, 285, 319, 339, 339/2, 339/2-7. ZS-1 člen 104.
najem stanovanja – odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – utemeljene okoliščine – nemožnost odpovedi iz utemeljenih razlogov – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje ne sme zavrniti uporabe 104. člena ZS-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi vloge v smislu materialnoprocesnega vodstva.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obročno plačilo sodne takse – izdelava sodbe s polno obrazložitvijo – fikcija umika napovedi pritožbe
Ker je obročno plačilo sodne takse ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru sankcija fikcije umika napovedi pritožbe ne more nastopiti. Ker je 497. člen ZPP črtan, pomeni da zaradi odobritve obročnega plačila sodne takse za pritožbeni postopek, plačilo sodne takse tudi ne more predstavljati procesne predpostavke za izdelavo sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 242, 242/2, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 13.
stroški postopka – priče – pravica do povračila izgubljenega zaslužka – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – pravočasnost zahteve delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Če pričin delodajalec zahteva povrnitev nadomestila plače po izdaji sodbe, je takšna zahteva prepozna.
Namen obličnosti poroštvene izjave narekuje, da mora biti v pisni poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja – zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze – je moč govoriti o ničnosti.
izvršba na nepremičnine – sredstva izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – nepremičnine, izvzete iz izvršbe – kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta – obrazložitev ugovora – predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino – dovoljenost pritožbe
Dolžnik mora v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora torej navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za lastno preživljanje in preživljanje članov njegove družine ter oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti.
Pri dolgoročnih zavarovanjih zavarovalno kritje teče ves čas trajanja pogodbe. Premija pa se obračuna letno (skadenca). Zato niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna plačati zapadlih in obračunanih premij, ker na osnovni polici ne piše višina premije.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče prosto ocenjuje izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
izvršilni naslov – začasna odredba – sklep o zavarovanju z začasno odredbo
Na pritožbeno trditev, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil sklep izdan na podlagi predhodnega začasnega sporazuma strank, višje sodišče odgovarja, da je sklep N 82/2014 z dne 19. 12. 2014 po vsebini klasična začasna odredba, kateri manjkajo le izvršilna sredstva, kot je razložilo že sodišče prve stopnje.
Sklep o zavarovanju po ustaljeni sodni praksi (četudi je izdan v preživninskih zadevah) ni izvršilni naslov.
razdrta pogodba – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – restitucija denarne vrednosti dosežene koristi – obogatitveno načelo – vrnitveno načelo
Kaj je nadomestitev dosežene koristi, je treba ustrezno interpretirati. Korist se namreč od trenutka, ko jo okoriščenec prejme, s časom lahko spremeni (poslabša, pokvari, poveča, izboljša). V našem pravu velja obogatitveno načelo, torej pravilo, da okoriščenec, če je v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. Če namreč stranka ni pripomogla k premiku premoženja s svojo krivdo, potem ne bi bilo primerno, da bi nosila posledice takega premika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084010
ZD člen 35.
vrnitev darila v zapuščino – obseg zapuščine – nujni dedič – napotitveni sklep – pravni interes – oblikovanje tožbenega zahtevka na vrnitev darila – pravilna oznaka nepremičnine
Zmotni so pritožbeni očitki, da tožnik zaradi odsotnosti napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča nima izkazanega pravnega interesa. Nujni dedič lahko v pravdi uveljavlja zahtevke zoper druge dediče tudi brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.