Trditve, da ima stvar številne bistvene, vizualne stvarne napake, ki jih je tožena stranka nemudoma po odkritju sporočila tožeči stranki, za presojo utemeljenosti jamčevalnih zahtevkov ne zadostujejo. Iz njih namreč ne izhajajo pravno odločilna dejstva, ki so skladno z določili OZ nujno potrebna za presojo obstoja stvarnih napak in pravočasnega grajanja.
Ker tožena stranka ni konkretizirala očitanih vizualnih stvarnih napak, ni pojasnila kdaj konkretno jih je opazila in kdaj konkretno jih je grajala ter komu jih je grajala, v tem delu ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede predpostavk za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov (zaslišanje tožene stranke in predlaganih prič) v smeri konkretizacije vizualnih stvarnih napak in pravočasnosti njihovega grajanja nepravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050486
OZ člen 472, 472/1.
odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - nenamenska poraba sredstev - odstopno upravičenje - dvostranska pogodba - izkazanost škode - delni odstop od pogodbe
Ker je do kršitve prišlo, ko tožnik od toženca še ni prejel nobenega plačila po pogodbi, je dejansko ostalo le pri poskusu nenamenske porabe javnih sredstev. Toženec se je zato kljub pogodbeno dogovorjenemu odstopnemu upravičenju s takojšnjim odstopom od pogodbe prenaglil. Tožniku bi smel zmanjšati ali celo odreči dogovorjeno plačilo le za prvi mesec oziroma za čas ugotovljene kršitve pogodbe, ni pa bil upravičen do razveze pogodbe tudi glede svojih bodočih obveznosti. Do te bi lahko prišlo šele potem, če bi tožnik kljub toženčevemu pozivu še naprej nalagal dela izven potrjenega programa javnega dela.
Tožnikova osnovna naloga je vodenje skupine kriminalistov, ki so zaposleni v okviru kolektiva PP A., kar pa ni notranja organizacijska enota. Tožnik ni izvrševal pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote po definiciji iz Uredbe, zakona, podzakonskega akta in tudi ne iz akta delodajalca, kjer iz dokumenta Položajni dodatek za vodenje – dopolnitev usmeritev št. ... z dne 21. 1. 2011 izhaja, katera so tista delovna mesta, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do izplačila položajnega dodatka, zato ni upravičen do vtoževanega položajnega dodatka.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 108. člen ZPP, ki določa postopanje z nepopolnimi vlogami. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP). Ker tožnik v odrejenem roku tožbe ni dopolnil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 286a/1, 488. ZVZD-1 člen 5, 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11, 11-1.
regresni zahtevek zavoda - poškodba delavca - protipravnost ravnanja - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - izdaja sodbe brez glavne obravnave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo na namero izdaje sodbe brez glavne obravnave zaradi nespornega dejanskega stanja ter jima dalo možnost, da se o tem izjavita in zahtevata izvedbo naroka. Tožnica na ta dopis sodišča ni odgovorila, zato je sodišče upravičeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
OZ člen 15, 18, 18/1, 69, 70, 70/1, 125, 130, 130/1.
sklenitev pogodbe - sklenitev pogodbe po zastopniku - pogodba v breme tretjega - izjava volje
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da s strani tožene stranke podpisana dobavnica in s strani tožeče stranke izstavljen račun toženi stranki za dobavo in montažo termoizolacijske nadgradnje predstavljata dokazilo o sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama. To ne drži. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, so to lahko le indici, iz katerih pa ne izhaja nujno, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo.
Tožena stranka, ki zatrjuje ustni dogovor, bi namreč morala predstaviti sodišču povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega dogovora (opredeliti bi morala predmet, kraj, čas dogovora, pa tudi s katero konkretno osebo tožeče stranke naj bi tožena stranka po svoji zakoniti zastopnici takšen dogovor sklenila). Takšnih konkretnih pravno pomembnih dejstev pa tožena stranka v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom ni podala, zato je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048242
ZPSPP člen 28, 28-2, 29. ZPP člen 339, 339/2-14.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - izpraznitev poslovnega prostora - povračilo stroškov vlaganj - stroški postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stranki sta v najemni pogodbi jasno določili, da vlaganja v poslovni prostor izvede podnajemnik na svoje stroške in nima pravice do povračila vlaganj. Toženka na podlagi povedanega zato ni pridobila terjatve, ki bi jo lahko pobotala z nasprotno terjatvijo tožnice na plačilo najemnine. Toženka s sklicevanjem na materialnopravni pobot v bistvu priznava terjatev tožnice na plačilo najemnine, ki je ni plačala. Zato je tožnica upravičeno odstopila od podnajemne pogodbe in zahtevala izpraznitev in vračilo poslovnih prostorov.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048438
OZ člen 564, 565.
pogodba o preužitku - darilna pogodba - namen pogodbenih strank - aleatornost pogodbe - dokazna stiska
Za izpolnjenost pogodbe o preužitku ni potrebno, da bi bil preužitkar deležen popolne in intenzivne nege po standardih negovalnih bolnišnic, temveč zadošča, da mu preživljalec nudi tisto pomoč in nego, ki jo preužitkar glede na svoje stanje potrebuje.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Na opisan način je torej ravnal od meseca aprila 2016 do 8. oktobra 2018, čas storitve kaznivega dejanja pa je v opisu razmejen na dve obdobji zaradi starosti oškodovanke. Če bi bilo obravnavano kaznivo dejanje izvršeno le v časovnem obdobju, ko je že bila stara 15 let, bi bilo pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, ker pa je bilo izvršeno tudi ko še ni dopolnila 15 let starosti, je pravilno pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena (v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena) KZ-1. V primeru, ko obdolženec zoper istega oškodovanca in v kontinuiranem časovnem obdobju izpolni zakonske znake obeh navedenih kaznivih dejanj, ker v tem času oškodovanec dopolni 15 let starosti, se obdolženčevo ravnanje pravno opredeli kot eno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, ker je zanj predpisana strožja kazen.
Iz verodostojne izpovedbe oškodovanke izhaja, da jo je obdolženec v obravnavanem času večkrat otipaval po stegnih, prsih in spolovilu, ne pa, da je to poskušal, kot navaja pritožba. Ravnanje, kot ga je opisala oškodovanka, ne predstavlja ravnanja po četrtem v zvezi s tretjim (ali prvim) odstavkom 173. člena KZ-1, torej privilegirane oblike tega kaznivega dejanja, ko storilec kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara 15 let, temveč storitev spolnega dejanja v smislu prvega odstavka, oziroma v obravnavanem primeru, zato ker je obdolženec kot očim zlorabil svoj položaj, tretjega odstavka 173. člena KZ-1.
Torej, če toliko star oškodovanec privoli v spolno dejanje ali če nudi manjši odpor, ker je storilec uporabil silo manjše intenzitete, se ravnanje storilca opredeli po prvem (v obravnavanem primeru po tretjem) odstavku 173. člena KZ-1.
ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 239, 239/2, 604, 604/1, 614, 619, 666.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - najemna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - pobotni ugovor - poslovna odškodninska odgovornost - dokazni predlog - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme
Toženec v pritožbi ne navaja, da bi med postopkom pred sodiščem prve stopnje ugovarjal višini tega dela zahtevka. Glede na pravilo iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP, da ni treba dokazovati dejstev, ki niso prerekana oz. niso konkretizirano prerekana, toženec torej ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da tožnik ni dokazal za kakšno vrednost, znamko, velikost mize naj bi šlo.
Tožnik ni zahteval plačila za lakiranje pultov in je zatrjeval, da to ni bilo del dogovora z njim, zato dokazno breme o tem, da je to bilo del dogovora med tožnikom in tožencem, ni bilo na tožniku, pač pa na tožencu, ki je zatrjeval, da je tožnik s tem, ko tega ni opravil, kršil pogodbo. Glede predpostavke kršitve pogodbe namreč nosi trditveno in dokazno breme stranka, ki uveljavlja povračilo škode, saj se domneva zgolj to, da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ne pa tudi same kršitve pogodbe.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - prijava spremembe naslova prebivališča
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča. To je podarilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, ki je pojasnilo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar pa ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Če se vzpostavi fikcija vročitve na formalno prijavljenem prebivališču, čeprav naslovnik tam dejansko ne biva, ni realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da bo dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu II Ips 88/2019 z dne 23. 1. 2020 izrecno poudarilo, da opustitev upravnopravne dolžnosti prijave (spremembe) prebivališča ne sme biti razlog, da se stranki odvzame pravica do izjave oziroma možnosti obrambe in mora imeti stranka možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala sodna pošiljka, v tistem času ni stanovala.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ob preverjanju materialnega položaja tožnika ugotovilo, da iz podatkov njegovega transakcijskega računa izhaja, da se je na njem pojavil neznani priliv, nesorazmeren s siceršnjimi tožnikovimi prihodki, ki naj bi bil porabljen za plačilo posojila, je na podlagi zakonskih določil moralo preveriti, na kaj se vse skupaj nanaša.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 67, 67/1.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev uporabe - nemožnost uporabe - trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - nedovoljena pritožbena novota
V primeru, ko solastno stvar uporablja le eden (ali nekaj) solastnikov, mora tisti, ki stvari ne uporablja, od drugega solastnika prvenstveno zahtevati dopustitev souporabe. Med solastniki je primarno predvidena souporaba; šele, če je izključno posedujoči solastnik drugemu solastniku ne omogoči ali če souporaba iz kakršnega koli razloga ni možna, pride v poštev zahtevek za plačilo uporabnine iz naslova neupravičene obogatitve. Predloga za plačilo uporabnine oziroma za delitev solastnine ni mogoče šteti za zahtevo za souporabo, ker sta uporaba in delitev dve različni upravičenji solastnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotoviti, ali je med strankami izkazana nemožnost souporabe; to bi sodišče bilo dolžno ugotavljati, če bi tožnik v zvezi s tem podal ustrezne konkretizirane trditve, pa jih ni.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je postavitev upravitelja zapuščine oblika zavarovanja zapuščine, zaradi česar je dopustno sklep o postavitvi upravitelja dediščine izdati tudi v času prekinitve postopka.