posestno varstvo - motenje soposesti - preprečitev uporabe nepremičnine - parkirišče - parkirni prostor - razlaga tožbenega zahtevka - ugovor pravice do posesti - prekarij
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožeča stranka zahteva izključno posest nad parkirnimi mesti, kar pa je v nasprotju z načinom izvrševanja pred motilnim ravnanjem, saj je nesporno, da so parkirišče uporabljale vse pravdne stranke. A to še ne pomeni, da je tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan (v smislu, da bi ga bilo treba zavrniti), saj je soposest v razmerju do izključne posesti manj in ne nekaj drugega.
Z dnem zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Šmarje pri Jelšah z dne 28. 3. 2021 je ta plačilni nalog postal pravnomočen in je zaradi učinka pravnomočnosti priotžbeno sodišče na tak plačilni nalog vezano. To pomeni, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme ugotavljati ali je storilec dejansko storil prekršek ali ne oziroma ali je odločitev prekrškovnega organa o odgovornosti storilca za prekršek pravilna in zakonita.
Ker je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana najmanj 60 % telesna okvara, je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 7. 12. 2020. Iz mnenja izhaja, da gre pri tožniku za prisotnost ortopedskih sklepnih vsadkov ter za okvaro ishiadičnega živca. Komisija, v kateri sta sodelovala specialistka medicine dela in specialist ortoped, ugotavlja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2019 ni bilo mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega seznama TO.
prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začetek teka roka - pavšalne navedbe
Z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021 so s 1. 2. 2021 ponovno začeli teči procesni roki (rok za plačilo takse je po stališču Vrhovnega sodišča procesni rok), katerih tek je bil zaradi omenjene Odredbe z dne 13. 11. 2020 začasno ustavljen. Navedeno pomeni, da se ukrepi iz Odredbe z dne 13. 11. 2020 na obdobje, ki je v tej odločbi obravnavano, ne nanašajo. Rok za plačilo sodne takse se je tako iztekel dne 18. 3. 2021, posledično je plačilo tožene stranke z dne 29. 3. 2021 prepozno.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
ZUPJS člen 29, 29/1.. ZUPJS-C člen 29.. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - varstveni dodatek
Priznanje pravice do varstvenega dodatka izkazuje, da ni nobenega razumnega ali logičnega razloga, da upravičenec v primeru priznanja pravice do varstvenega dodatka ne bi bil upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ravno nasprotno.
ZPP člen 133, 139, 142, 224, 286b. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
vročanje sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - ovojnica za vročanje po pošti - domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravočasno grajanje procesnih napak - prepozen ugovor dolžnika
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo. Dolžnik je bil tako z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skrivanje premoženja pred upniki - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvajanje dokazov - dokazna ocena sodišča prve stopnje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Pravica stranke do izvedbe dokaza ni absolutna. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagani dokaz, če oceni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče lahko zavrne dokaze, ki so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), irelevantni (ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni odločilno) ali ker so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048239
OZ člen 131, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - avtentična razlaga - konkretiziran poziv - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - odškodninska odgovornost naročnika
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so predstavljale pravno podlago za sprejem avtentične razlage, razveljavilo z argumentacijo, da avtentična razlaga posega v ustavno opredeljene naloge sodišča ter tako krši načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodnikov. Ker je torej Ustavno sodišče jasno zapisalo, da institut avtentične razlage ni v skladu z Ustavo, se naziranje tožeče stranke, da bi bilo treba pri razlagi pogoja koneksnosti terjatev slediti avtentični razlagi, izkaže za protiustavno in mu višje sodišče ne sledi.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056337
ZVEtL-1 člen 17, 32.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - denacionalizacija - ohranitev že vpisanih pravic - izbris izvedene pravice - pravna dejstva - stvarne pravice - stvarnopravni zahtevek
Posamezni deli stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, se v postopku dokončanja etažne lastnine obravnavajo samostojno in se z vzpostavitvijo etažne lastnine na njih v celoti ohranijo pravice, ki so na njih že vpisane. Sodišče tako v teh primerih ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na vpisanem posameznem delu. Morebitni stvarnopravni zahtevki tretjih, ki uveljavljajo pravice na teh delih, se zato uveljavljajo v drugih postopkih.
najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - socialna stiska najemnika
Da se lahko izogne odpovedi najemne pogodbe, mora najemnik pogoje iz 104. člena SZ-1 izkazati kumulativno, torej vse hkrati. Zgolj sklicevanje na socialno stisko ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 328, 328/1, 343. ZPPSL člen 146.
prodaja pravne osebe - prodaja poslovne celote - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ocena vrednosti - poslovna celota - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postavitev skrbnika - kogentna določba - darilna pogodba za primer smrti - razveljavitev sklepa
Določba 241. člena DZ je kongentna določba, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje upoštevati, ko ugotavlja pogoje za skrbnika in imenuje skrbnika.
priznana dejstva - nezanikana dejstva - dokazovanje - pasivnost stranke
Prav ima tožeča stranka, da se je tožena stranka sama odrekla sodelovanju v pravdi, zato se sedaj neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do kontradiktornega postopka, na diskriminatorno obravnavo in na kršitev načela neposrednosti. Sodišče prve stopnje ji je zagotovilo vse možnosti sodelovanja v postopku, enako kot tožeči stranki. Dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev svojemu zahtevku, so ostala v pravdnem postopku neprerekana in je imelo sodišče prve stopnje vso podlago za sklepanje, da je tožena stranka s prejemom dopolnitve tožbe z listinami dobila tudi ustrezen odgovor o stanju svojih neporavnanih obveznosti do tožeče stranke. Zato o dejstvu, ki očitno ni bilo več sporno, tudi ni bilo treba zaslišati zakonitega zastopnika tožeče stranke.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 168, 168/2, 168/3, 168/4.. ZST-1 člen 11, 11/6.
odločitev o pravdnih stroških - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - nagrada in stroški izvedenca
V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 24, 32, 33, 34, 36.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - posestno varstvo - motenje posesti - pravica do posesti - ugovor pravice do posesti - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - bodoča premoženjska škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Tožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je svoj sklep, da ni (z verjetnostjo) izkazano, da je upravičena do sodnega varstva zaradi motenja posesti, nepravilno oprlo na ugotovitev, da je najemna pogodba za poslovni prostor, ki je bila sklenjena za določen čas, prenehala. To ne pomeni nič drugega kot to, da je sodišče pri presoji, ali ima tožnica pravico do varstva pred motenjem posesti, upoštevalo njeno pravico do posesti, kar je materialnopravno nepravilno. Za posestno pravdo pravica do posesti ni relevantna. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor, ki je povezan s pravilom „petitorium absorbet possessorium“.
Premoženjska škoda, ki bo tožnici morda nastala, sama po sebi ni nujno težko nadomestljiva.
Sodišče prve stopnje se o izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ res ni izreklo, a s tem ni storilo nobene upoštevne postopkovne kršitve. Ob izpolnjevanju le te predpostavke regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati. Najprej zato, ker tehtanje interesa nasprotne stranke, o katerem govori Ustavno sodišče, ni tehtanje iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ampak gre (ob izkazani težko nadomestljivi škodi) za presojo možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Potem pa zato, ker bi bila uporaba tega pogoja, ki ga je določil ZIZ, v nasprotju z napotilom Ustavnega sodišča o restriktivni razlagi pojma težko nadomestljive škode.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - prepozna vloga
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo računa - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - namen plačila - sklicna referenca
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožena stranka nakazala znesek vtoževanega računa in navedla namen "podložni beton", kar je po trditvah tožeče stranke predmet računa, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka želela plačati ravno ta račun.
predlog za izvršbo - izvršljivost odločbe - potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - naknadno prenehanje izvršljivosti - ustavitev izvršbe
Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.