redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (zgolj ugotovitev, da naj bi tožničino opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti pri toženkinem delovanju naletele na negativen odziv, ne pomeni, da je odpoved posledica tega opozarjanja), v postopku pa se je izkazalo, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu pravnice ni bilo več potrebno, saj je preostanek njenega dela prevzel njen nadrejeni, je odpoved z dne 11. 8. 2020 zakonita.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
Tožnika v postopku nista dokazala, da je bil ves njun čas, ko nista vozila, takšne narave, da bi morala biti na razpolago delodajalcu, in bi se skladno z definicijo delovnega časa po 3. členu ZDCOPMD ta čas štel v delovni čas.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 85/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33, 33/1.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
Četudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
nepopolna vloga - zavrženje predloga za taksno oprostitev - posledice nedopolnitve vloge - poizvedbe - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - po uradni dolžnosti
Tožeča stranka ni predložila zadostnih podatkov, ki bi sodišču omogočili ustrezne poizvedbe ter presojo premoženjskega, likvidnostnega in finančnega stanja družbe.
Dolžnika ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje o vračilu posameznih stvari v izpodbijani 2. točki izreka, ampak predlagata, da odloči še o vračilu osebnega avtomobila Renault Scenic, ki je bil dan v hrambo prvotnemu upniku. Glede tega sodišče prve stopnje ni ničesar odločilo, zlasti ni zavrnilo zahteve za vračilo. To pomeni, da bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o vračilu osebnega avtomobila.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja produktivnosti, ki ni posledica epidemije covid-19. Iz listinske dokumentacije, ki potrjuje izpoved direktorice tožene stranke in trditve tožene stranke v postopku, izhaja, da se je dejansko zmanjšal celotni obseg dela na delovnem mestu delavec v skladišču in sicer predvsem zaradi izgube večje stranke konec leta 2019.
ZDR-1 člen 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - III. kategorija invalidnosti
Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zavrnilo njegov dokazni predlog za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa ter dokazni predlog za postavitev izvedenca iz varstva pri delu. Kot je obrazložilo, je namreč tožnik postavitev obeh izvedencev predlagal zaradi ugotavljanja tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma delovne zmožnosti, kar pa za odločitev v tem sporu ni bistveno. Enako velja za preverjanje sposobnosti delavcev-invalidov, ki so zaposleni pri toženki, češ da so njihove sposobnosti še slabše kot tožnikove. V tem sporu je ključno, ali je imela toženka na razpolago ustrezno delovno mesto za tožnika ob upoštevanju njegovih invalidskih omejitev. V tej zvezi pa tožnik izvedencev ni predlagal, kot sedaj napačno prikazuje v pritožbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 37/1-5, 37/2, 40.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom sodnemu izvedencu priznalo skladno z določbo 40. člena Pravilnika nagrado za izjemno zahtevno mnenje. Mnenje obsega 56 strani, ostalo pa so priloge - 196 strani (skupno od l. št. 112 do 238). Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je sodni izvedenec preštudiral od 1000 do 2000 strani in mu skladno s 5. točko 1. odstavka 37. člena Pravilnika priznalo nagrado v višini 510,00 EUR ter za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 153,00 EUR. Tako dejansko niti iz listinske dokumentacije sodnega spisa niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenec preštudiral več kot 2000 strani, kar je pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje, ko mu priglašenih stroškov v višini 776,60 EUR po drugem odstavku 37. člena Pravilnika ni priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.
razlika v plači - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Obstoja delovnega razmerja na podlagi transformacije iz določenega v nedoločen čas kot podlage za odločitev o plačilu razlike v plači, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.