institucionalno varstvo - zavezanec za plačilo - otroci - preživninska obveznost otrok do staršev
Preživninska obveznost otrok do staršev je kot pravilo določena v 124. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izjema od tega pravila je določena v drugem odstavku tega člena, ki določa, da polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da mati ni izpolnjevala preživninske obveznosti od rojstva pa do njenega odhoda iz družine, da se je preživljala sama oziroma, da bi ta skrb prešla na koga drugega.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
V tej zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona.
ZPP člen 367, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZDSS-1 člen 31, 31-2.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
V tej zadevi gre za spor o spremembi delodajalca oziroma ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku (75. člen ZDR-1). To pomeni, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
- ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno,
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja,
- ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje - mobing - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so te predpisane v 179. členu OZ.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - oseba pooblaščena za zastopanje - razveljavitev volitev v svet delavcev - zavrženje predloga
Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.
krajevna pristojnost - delegacija - tehtni razlogi za delegacijo
Med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti za druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Tožnik utemeljuje predlog s tem, da je bil zahtevek že trikrat zavrnjen na prvi stopnji in da je bilo storjenih več kršitev načel procesnega prava. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava ima tožnik na razpolago pravna sredstva po ZPP, saj institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti.
Razlogi, ki jih tožnik navaja v zvezi s postopki predsednice senata, so tudi sicer razlogi, ki jih je mogoče povezati le z zahtevo za izločitev posameznega sodnika ali sodnice, ne pa za delegacijo krajevne pristojnosti.
ZDR-1 člen 74, 74/1, 74/3, 77, 77-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas za vodilnega delavca lahko zakonito prenehala le na enega od načinov, ki so določeni v zakonu. Vendar to ne pomeni, da predčasna razrešitev vodilnega delavca ne more povzročiti, da že na podlagi zakona, brez posebne odpovedi, pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1. Za določen čas sklenjena pogodba o zaposlitvi preneha neposredno na podlagi zakona z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena (prva alineja 77. člena ZDR-1).
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza ne more nadomestiti pritožbeno sodišče, kot v obravnavanem primeru, kar je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga.
Poleg tega je sodišče druge stopnje manjkajoče razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov nadomestilo z napačnimi razlogi. Pri tem je izhajalo iz stališča, da za presojo zakonitosti odpovedi zadošča dokazanost, da je bila organizacijska sprememba dejanska in ne le navidezna. Vendar je v obravnavanem primeru tožnica zatrjevala zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker bi navideznost odpovednega razloga lahko vplivala na drugačno presojo, ugotovitev obstoja organizacijskega razloga ne zadošča za presojo zakonitosti odpovedi. Zato okoliščine, ki jih je glede dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi navajala tožnica, niso nepomembne. Enako velja za okoliščino, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na novo zaposluje delavce.
preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine
Sodišči nižjih stopenj sicer pravilno izhajata iz tega, da tožena stranka ne more ustaviti izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, vendar to ne velja za ustavitev izplačevanja za vnaprej. Odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede pravice do (izplačevanja) delne invalidske pokojnine v prihodnje. Če je upravičenec v času odločanja tožene stranke o morebitni neupravičenosti že izplačanih pokojninskih ali invalidskih prejemkov, ki so mu bili pod določenimi pogoji priznani za nedoločen čas, te tedaj še prejemal in tožena stranka ugotovi, da se je dejansko stanje po izdaji odločbe o priznanju pravice spremenilo tako, da upravičenec ni bil več upravičen do predhodno priznane pravice, mora o ustavitvi izplačevanja prejemkov za vnaprej izdati odločbo.
Če nastane novo dejstvo, ki pri priznanju pravice do časovno nedoločenega izplačevanja lahko spremeni sklep o pravni posledici, potem je to dejstvo podlaga za novo upravno odločanje (126. člen ZUP). Novo dejstvo, ki ni obstajalo v času odločanja o pravici, po naravi stvari ni moglo biti zajeto v okviru tedanjega pravno relevantnega dejanskega stanja (časovna meja pravnomočnosti).
Zaradi možnosti izdaje odločbe o ugotoviti preplačila po 194. členu ZPIZ-2, ki se nanaša na preteklo obdobje izplačevanja na podlagi določene pravice in v kateri mora tožena stranka zavzeti obrazloženo stališče o neobstoju te pravice zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin, za izdajo posebnih odločb o ugotovitvi neobstoja same pravice ali pravice do izplačevanja za nazaj ni pravne podlage. Z vidika odločbe o ugotovitvi preplačila tudi ne povzročajo zavezujočih pravnih učinkov, saj ne gre za veljavno odločbo o pravnem temelju, ki bi toženo stranko zavezovala pri odločbi o ugotovitvi preplačila. Tožena stranka mora pravni temelj o neobstoju pravice samostojno ugotoviti v postopku izdaje odločbe o preplačilu.
poslovodna oseba - predčasna razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - nepravilno zavrženje tožbe - odpravnina zaradi razrešitve - bruto ali neto znesek
Tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 14. 12. 2015 na podlagi sklepa nadzornega sveta (slednjega toženka ni izvršila), temveč šele 13. 1. 2016. Toženka zato z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 ni odpovedala delovnega razmerja, ki ga ni bilo več. Nasprotno, tožnikovo delovno razmerje je kljub sklepu z dne 14. 12. 2015 trajalo še naprej in mu je dejansko prenehalo ravno na podlagi odpovedi z dne 19. 12. 2015. Zato je nepravilno stališče sodišč, da za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 tožnik nima pravnega interesa.
Odpravnina v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena za primer predčasne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sicer dogovorjeno za nedoločen čas. Gre za pravico, ki je določena v ZGD-1 kot odmena za predčasno prenehanje poslovodne funkcije, zato tako dogovorjena odpravnina predstavlja korporacijskopravno pravico.
Neutemeljeno je stališče sodišča druge stopnje, da dogovorjena odpravnina predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, ker je pravna podlaga za njeno izplačilo pogodba o zaposlitvi. Pravna narava odpravnine zaradi predčasne razrešitve ne more biti odvisna od naziva pogodbe, s katero je dogovorjena.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - razsodnost - dokazovanje z izvedencem - pristranskost - določitev drugega izvedenca - različna mnenja izvedencev - bistvena kršitev določb postopka
Pomanjkanje nepristranskosti pri sodno postavljenemu izvedencu lahko pomeni kršitev načela enakosti orožij kot enega izmed vidikov poštenega postopka. Vendar morajo biti očitki o pristranskosti utemeljeni. Položaj dr. A. A. se ne nanaša na položaj izvedenca pri eni od strank v postopku, temveč se povezuje z ustanovo, kjer se je tožeča stranka zdravila več let pred spornim dogodkom v letu 2014, pri tem pa izvedenec z njo sploh ni bil v stiku, jo obravnaval ali zdravil. Njegove naloge pri izdelavi izvedenskega mnenja se tudi niso nanašale na oceno primernosti ali pravilnosti zdravljenja tožnika v isti ustanovi. V spisu ni nobenega podatka, da bi bil izvedenec kakorkoli povezan s toženo stranko. Zato je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje izključilo mnenje prvega izvedenca brez ustrezne podlage.
Sklicevanje na okoliščino, da je druga izvedenka svoje mnenje na glavni obravnavi ustrezno in prepričljivo obrazložila, je pavšalno in ni ustrezen argument za nekredibilnost izvedenskega mnenja prvega izvedenca. Na ta način je sodišče druge stopnje prevzelo pristojnost razsojanja o medicinskih strokovnih vprašanjih, kar ni njegova domena, saj je prav zaradi razjasnitve pomembnih dejstev, za katere nima ustreznega znanja, določilo izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.
ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 406. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - dvojni status - družbenik in poslovodna oseba - zmanjšanje pokojnine
V pokojninsko zavarovanje je vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravic iz tega zavarovanja, to je aktivnega in pasivnega statusa hkrati. Z ZPIZ-2 je bila ukinjena možnost opravljanja dela oziroma dejavnosti v celoti in hkratnega uživanja polne pokojnine. Izjeme, torej kombinacijo dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine ureja ZPIZ-2 za zavarovance, ki pričnejo opravljati delo oziroma dejavnost, ki je podlaga za obvezno zavarovanje iz 14., 15., 16. in 17. člena zakona, torej za vse tako imenovane aktivne statuse.
poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - zloraba poslovnega razloga
Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zato, ker se je delo delovnega mesta „sodelavec v programu“ porazdelilo med druge delavce. Tožena stranka je sicer na novo zaposlila „laičnega delavca“ za polovični delovni čas, vendar vsebina njegovega dela ni enaka vsebini dela „delavca v programih“. Tožničino delo je bilo pretežno strokovno; ta del sta prevzeli vodja programa in strokovna sodelavka. Le manjši del je bil operativne narave in ta del je prevzel (sedanji) „laični delavec“. Zato toženki zaradi zaposlitve „laičnega delavca“ ni mogoče očitati zlorabe, saj toženka s to zaposlitvijo ni nadomestila tožnice.