predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZPP člen 339, 339/1, 339/8, 339/2-14, 379, 379/1. ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2, 41/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100.
tedenski počitek - slovenska vojska - misija
Za obstoj kršitve pravice do tedenskega počitka v zvezi z opravljanjem dela vodnega zaupnika bi tožnik moral izkazati, da je ravno na dela prost dan na zahtevo poveljnika voda moral podati mnenje o zadevah, ki jih je vojaška oseba uveljavljala po službeni poti (tretji odstavek 41. člena ZSSloV) oziroma, da je ravno takrat, zaradi zakonske zahteve, da to stori brez odlašanja, nadrejenemu moral po službeni poti posredovati predlog, prošnjo ali zahtevo, s katero se je nanj obrnila vojaška oseba (prvi odstavek 41. člena ZSSloV) ali pa da je ravno na tak dan nadrejene moral seznaniti z morebitnimi perečimi vprašanji dela enote, v okviru obveznosti, da jih s tem seznanja po potrebi oz. najmanj enkrat mesečno (drugi odstavek 41. člena ZSSloV).
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da neuspešno opravljena avdicija ne predstavlja okoliščine, zaradi katere, na podlagi 118. člena ZDR-1, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče. Spregledali sta namreč, da uspešno opravljena avdicija ni samo pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga določi delodajalec, pač pa ga določa zakon. Zakon zaposlitve brez izpolnitve tega pogoja izrecno ne dopušča.
tedenski počitek - plačilo odškodnine - poveljnik - slovenska vojska - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Naloge poveljnika oddelka same po sebi ne pomenijo, da mu tedenski počitek ni (bil) zagotovljen. V vsakem od sporov v zvezi s tem je treba konkretno ugotoviti, ali so bili tudi takšni poveljniki v dneh, ki so bili določeni kot dnevi počitka, dejansko prosti delovnih obveznosti ali ne oziroma so morali (je bilo obvezno) prav na tiste dni opravljati delovne obveznosti, ker jim je to odredil nadrejeni ali se je to od njih že v naprej pričakovalo kot obvezna zadolžitev.
Obveznost dela prav na dan predvidenega počitka ne izhaja že iz tega, da je bil tožnik odgovoren za pripadnike svojega oddelka. Odgovornost je namreč splošna kategorija, ne pomeni pa, da je moral že zgolj zaradi odgovornosti tudi na dan predvidenega tedenskega počitka opravljati delovne obveznosti.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnica, to je, da kot tožena stranka nastopa Mestna občina A. in da je zadeva odmevna, ker so o njej poročali mediji (iz priloženih objav je razvidno, da so te bile tako v lokalnih kot osrednjih medijih) same po sebi niso takšne, da bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Pojmovanje nepristranskosti, kakršno je razvidno iz teh navedb, bi pomenilo, da nobeno sodišče ne bi smelo soditi v zadevah, kjer bi kot stranka nastopala občina, na katere območju ima pristojno sodišče sedež.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi izpodbijanja
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, še manj uveljavljanju bistvenih kršitev, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi zagrešilo sodišče druge stopnje (to se lahko uveljavlja le v reviziji), temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo sodišče druge stopnje samo.
uvrstitev v plačilni razred - policist - upoštevanje napredovanj
Glede na to, da je bil tožnik v skladu z noveliranim 110. členom ZODPol premeščen na delovno mesto, ki je bilo uvrščeno v višji tarifni razred od njegovega prejšnjega delovnega mesta, da je bil kot izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta določen 28. plačni razred, da je tožnik z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu dosegel 32. plačni razred, ga je tožena stranka na podlagi drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS na novem delovnem mestu utemeljeno uvrstila v 33. plačni razred.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z višino prisojene odškodnine storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilno uporabilo materialno pravo.
ZDR-1 člen 138, 138/1. ZPIZ-2 člen 85. ZPP člen 247, 339, 339/1, 358, 379.
čakanje na delo - nadomestilo za invalidnost - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - protipravno ravnanje organa - odločba ZPIZ
Škoda (prenehanje prejemanja nadomestila za invalidnost oz. vrnitev preplačila) ni v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem tožene stranke (nerazporeditvijo tožnika na novo ustrezno delovno mesto), temveč v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem ZPIZ, ki je pravico do nadomestila za invalidnost ukinil, čeprav bi jo do razporeditve po novi odločbi še vedno moral priznavati na podlagi prejšnje razporeditve.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska - dodatek za nevarne naloge
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede oblikovanja in sprejema dokazne ocene v zvezi z dokumentom strokovne službe GŠSV J-3 z dne 18.6. 2015 in v zvezi s spremembo odredbe ministra z dne 16. 3. 2013;
ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožniku prisodili višji dodatek za nevarne naloge (po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe).
ZUJIK člen 42, 42/2-5. ZPP člen 380, 380/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5.
kolektivni delovni spor - sindikalni zaupnik - odklonilno ločeno mnenje
Na podlagi tretjega odstavka Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti morajo direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročati sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočati sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Ta določba daje sindikatu širšo pravico od pravic, ki mu jih zagotavljajo zakonski predpisi in ki so opredeljene v prvem in drugem odstavku 4. člena in v 5. členu kolektivne pogodbe. Po zaključku vrhovnega sodišča je namen te pravice seznanitev oziroma informiranje sindikata z vsemi vprašanji, ki se obravnavajo na sejah vseh organov zavoda.
Po presoji revizijskega sodišča bi zato moral nasprotni udeleženec omogočiti predstavniku sindikata tudi prisotnost pri obravnavi tretje točke dnevnega reda seje sveta zavoda z dne 23. 1. 2020.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/3.
stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina - kolektivna pogodba
Zmotno je stališče, da bi v KPND moralo biti izrecno zapisano, da ni mogoča kombinacija javnega prevoza in kilometrine. V resnici je ravno obratno. Glede na veljavno ureditev, po kateri se primarno povrnejo stroški javnega prevoza, stroški kilometrine pa le, če javni prevoz ni možen, bi morala biti v KPND izrecno določena izjema, da se lahko delno povrnejo stroški javnega prevoza, delno pa stroški kilometrine. Pravna ureditev povračila stroškov prevoza na delo in z dela je takšna, da delodajalca zavezuje k povrnitvi stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če tak prevoz ni možen, je javnemu uslužbencu dolžan priznati kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Pravna ureditev torej ne omogoča kombinacije različnih načinov povračila stroškov prevoza, ne glede na to, kaj bi bilo za eno ali drugo stran ugodneje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - teža kršitve - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Po uveljavljeni sodni praksi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga lahko zakonita tudi v primeru, če je kršitev, ki je bila podlaga za to odpoved, manjše intenzitete od kršitve, ki je bila predmet (predhodnega) pisnega opozorila iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, vendar je ob ugotovljeni intenziteti kršitve vseeno treba ugotoviti in upoštevati možnost nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa v okoliščinah tega primera pomeni,da za izpodbijano odpoved ni obstajal utemeljen oziroma resen razlog.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2-14,15. ZDR-1 člen 6.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - prepoved diskriminacije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno
invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom - lastnost zavarovanca - polni delovni čas
Zavarovancu invalidu s pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki se zaposli za krajši delovni čas od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca za polni delovni/zavarovalni čas, pripada lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z varstvom invalidov na podlagi Ustave RS, mednarodnih dokumentov in zakonov.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sprememba delodajalca - pristop k dolgu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče odločitev pravilno oprlo na določbo 433. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VS00046204
ZZVZZ člen 34, 34/1, 82. ZPIZ-2 člen 178. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 246. ZPP člen 206, 206/4.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - začasna nezmožnost za delo
Izda se svetovalno mnenje:
Delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju na določbe 34. člena ZZVZZ, 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in ali sta pravilno uporabili materialno pravo glede ničnosti sporazuma in pogodbe o zaposlitvi.