spor majhne vrednosti - razveljavljena sodba - ponovno sojenje - načelo kontradiktornosti - možnost izjave v novem sojenju
Neutemeljen je očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ki naj bi bila v tem, da toženi stranki v novem postopku ni bila dana možnost izjave. Poleg omejitev 452. člena ZPP, je v tej zadevi višje sodišče zadevo vrnilo sodišču le v ponovno odločitev o zahtevku in torej le ponovno izdajo sodbe, saj odločba ni bila razveljavljena zaradi kršitev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo odpravljati z morebitnimi drugimi procesnimi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072558
URS člen 25. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9. ZIZ člen 62, 62/2.
pravica do pritožbe – obrazložitev sodne odločbe – standard obrazloženosti sodne odločbe – navedba predpisov – navedba materialnopravne podlage – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pogodba o dobavi toplote – dolžnost izpolnitve obveznosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sklepčnost tožbenega zahtevka
Čeprav četrti odstavek 324. člena ZPP nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo, zatrjevana pomanjkljivost ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba je namreč sposobna preizkusa, če so v njej, glede na uporabljeno materialno pravo, navedena vsa odločilna dejstva za presojo spora. Sama opustitev navedbe materialnopravne podlage odločanja ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 24, 24/2, 25, 25/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – stroški postopka – lastninska pravica – spor o lastništvu – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače.
Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu.
Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 49-1. ZPP člen 244, 244/2, 249, 249/2.
izvedenec - nagrada za izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izjemno zahtevno mnenje - pribava dodatne dokumentacije - izplačilo nagrade iz predujma
Izvedenec je dejansko izdelal mnenje, ki je bilo izjemno zahtevno. Vprašanje, ali je res presegel nalogo, ki mu jo je sodišče zadalo, pa bo predmet dokazne ocene. Enako velja za pritožbeno kritiko dela izvedenca v zvezi s tem, da bi moral k delu pritegniti še izvedenca strojne in elektro stroke, a tega ni storil.
Za izplačilo nagrade izvedencu je ključno, da je predujem bil založen, in da zadostuje za izplačilo nagrade. Kdo ga je plačal in kakšne posledice bi imela okoliščina, da ga ena od strank ni plačala, v tej fazi postopka (ko se odloča le o nagradi izvedencu), ni relevantno.
razmerja med starši in otroki – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – pomanjkljivi razlogi – preizkus sodbe
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.
Zaradi naknadno ugotovljene neveljavnosti oporoke v pravdnem postopku takšna dedna izjava v delu, ki se nanaša na razpolaganje z dednim deležem, nima več veljave, kar pa ne more veljati za sprejem dediščine.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 453a, 453a/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - sodba na podlagi pripoznave - nasprotovanje zahtevku - opustitev vložitve pripravljalne vloge - pripoznava zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - zanikanje dejstev brez navajanja razlogov - aktivna legitimacija upravnika - nedovoljene pritožbene novote
Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotovala.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
ZPP člen 105b, 111, 112, 112/1. Sodni red 51, 51/1, 100.
vloga, vezana na rok – pravočasnost prejema vloge – potek roka – vloga, poslana po faksu – normalen tek stvari – tveganje za napake – napake, ki izvirajo iz delovanja stranke – stanje telefaks naprave
Vsaka stranka nosi tveganje za tiste napake, ki bi ji lahko bile abstraktno pripisljive, kar pomeni, da lahko izvirajo iz njenega delovanja. Stanje telefaks naprave na sodišču pa gotovo ne spada v sfero stranke in je zato to napaka pripisljiva sodišču.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe po volji naročnika – odpoved pogodbe – odstop od pogodbe – načelo dispozitivnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – pogodba za določen čas – odpoved pogodbe pred potekom roka – razlaga spornih določil
Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij in načelo dispozitivne narave zakonskih določb sta temelja našega obligacijskega prava in se uporabljata tudi v primeru urejanja prenehanja oz. odpovedi pogodbe. Ni razloga, da pogoji za odstop od podjemne pogodbe in njegove posledice ne bi smele biti predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
civilna delitev solastnine – plačilo preostalih obrokov kupnine za nepremičnino – solastniški delež – sprememba deležev – nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremično premoženje udeležencev nepravdnega postopka razdeli s civilno delitvijo. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je predlagateljica solastnica nepremičnega premoženja do 1/2. Zato niso relevantna dejstva, ki jih v pritožbi zatrjuje nasprotni udeleženec, da je po razvezi zakonske zveze plačal preostanek obrokov za odkup stanovanja in stroške funkcionalnega vzdrževanja.
Dedič, ki podeduje zaščiteno kmetijo, mora biti hkrati, ne pa morebiti naknadno, zavezan, da upravičencem izplača nujne deleže, saj je to del oz. način njegovega dedovanja tega premoženja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.