OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085065
OZ člen 190, 190/3, 191, 193, 254. ZDR člen 109, 118, 204, 204/3, 231, 231/1, 231/1-7. ZDR-1 člen 108, 108/6. ZPP člen 319, 319/3.
tožba – vrnitev plačane odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – zapadlost plačila odpravnine – nezakonitost odpovedi – odpadla podlaga za plačilo odpravnine – neupravičena obogatitev – pobotni ugovor – odškodnina namesto integracije po členu 118 ZDR – pogodbena kazen iz člena 25 Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije – pavšalna odškodnina zaradi nezakonitosti odpovedi – kumulacija odškodnine in pogodbene kazni – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nedobrovernost – ugovor stvarne pristojnosti glede pobotnega ugovora – učinek procesnega pobotanja – odločitev o stroških postopka
Odškodnina in pogodbena kazen se v konkretnem primeru ne izključujeta, saj nimata istega namena. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR, ki je bila prisojena toženki, nadomešča reintegracijo in pokriva del škode, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko ima pogodbena kazen iz 25. člena tedaj veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Čeprav tedaj veljavni ZDR ni izrecno določal roka za izplačilo odpravnine, bi bilo pritožbeno stališče, da bi toženka morala počakati na njeno izplačilo do odločitve sodišča o (ne)zakonitosti odpovedi oziroma do izteka 30-dnevnega roka za sodno varstvo, v nasprotju s temeljnim namenom odpravnine v položaju odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je v tem, da se presežnemu delavcu zagotovi minimalna socialna varnost oziroma dohodek zaradi izgube zaposlitve. Delavec je torej upravičen do plačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa mu jo je dolžan od tega trenutka dalje izplačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084256
OZ člen 131, 198. ZPP člen 13, 182, 182/3.
odškodnina zaradi dejanske razlastitve – gradnja ceste – izročitev nepremičnine – plačilo uporabnine – predhodno vprašanje – pravnomočna odločitev o razlastitvi
Čeprav je tožnik še vedno lastnik spornih nepremičnin, zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in fizičnega posega v nepremičnino), ki pa ne predstavljajo pravne podlage za poseg v njegova lastninska upravičenja, ni dolžan trpeti škode, ki se kaže v zmanjšanju njegovega premoženja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin – ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – domneva dobre vere – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izkaz verjetnosti terjatve – sklepčnost – objektivna nevarnost
V tožbi navedene okoliščine o nakupu nepremičnine in mirni ter dobroverni posesti na spornih nepremičninah skupaj s pravnimi predniki v obdobju najmanj osemdeset let po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za izpolnitev pogoja verjetnosti terjatve, seveda ob upoštevanju domneve dobre vere (tretji odstavek 72. člena ZTLR in 9. člen SPZ), pri čemer pa bo moral tožnik dodatno utemeljiti okoliščine o začetku in koncu časa, ki je relevanten za morebitno priposestvovanje bodisi po določbah ODZ, ZTLR ali SPZ.
Zgolj možnost, da bo toženka, ker je lastnica spornih kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi razpolagala, ker so ljudje, ki živijo v teh krajih, zainteresirani za nakup zemljišč zaradi pridelave hrane, za izkazanost objektivne nevarnosti ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prenehanje razloga za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – objava sklepa o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev.
razdelitev posebne razdelitvene mase – pritožba proti sklepu o razdelitvi – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline – obremenjena nepremičnina v najemu – najemnina – civilni plod stvari – stečajna masa
S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.
Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.
Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
zavrženje revizije – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožničini reviziji zoper sklep tega sodišča II Cp 3500/2015 z dne 30. 12. 2015 je bilo (že) odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2173/2015 z dne 22. 3. 2016, potrjenim s sklepom tega sodišča I Cp 1493/2016 z dne 30. 5. 2016. Revizija tožnice je bila zavržena. Zato je brezpredmeten postopek odločanja o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njena (ponovna) revizija (obe z dne 3. 3. 2016).
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084545
OZ člen 131, 179, 179/1, 921, 944. ZPP člen 163, 358. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6, 9, 9/1, 9/2.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – ugovor zavarovalnice – prirejena prometna nesreča – nameščena prometna nesreča – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – trditveno in dokazno breme – porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena – oškodovanec sopotnik v vozilu – zvin vratne hrbtenice – zvin prsne hrbtenice – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – potni stroški – lastno prevozno sredstvo
Tožnica je morala trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera - torej, da je do prometne nesreče, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, prišlo, in obseg škode. Trditveno in dokazno breme, da gre „za nameščeno“ prometno nesrečo, je bilo na strani tožene stranke.
Ker tožena stranka ni navajala nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale povrnitev stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom, teh stroškov stranki ni mogoče priznati.
SPZ člen 65, 65/1, 107, 108, 108/1, 110. ZPP člen 190, 190/2, 319. Zakon o lastnini na delih stavb.
nastanek etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – delitev stvari – solastnina – obstoj solastnine – res iudicata – materialna pravnomočnost – dedni dogovor
Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 9, 37, 118.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – ugotovitvena tožba – nepravdni postopek – pravica udeleženca na predmetu delitve
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 22.
postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka – povečanje nagrade za DDV
Glede nagrade upravitelju je predpisano splošno pravilo, da se nagrada poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka, medtem ko pa za pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, Pravilnik nikjer ne določa, da se poveča za DDV v primeru, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Zato sodišče nima podlage za povišanje pavšalnega zneska stroškov iz 22. člena Pravilnika.
poškodba pri delu – soodgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – trimaleolarni zlom desnega gležnja – gradbeni oder – postavitev gradbenega odra – lestev – padec z lestve – tesar – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Izvedenec je ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Sodišče je tožniku, ki od delodajalca ni zahteval postavitve gradbenega odra, očitalo, da bi to moral in mogel storiti, ker ni, pa mu je naložilo 50 % soodgovornosti za nastalo škodo. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno.
Življenjsko nerealno bi bilo pričakovati, da bo tožnik delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra. To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje, zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060277
ZPND člen 21, 23, 24. ZIZ člen 5, 220, 266, 268.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – pristojnost v primerih prepustitve stanovanja zaradi preprečevanje nasilja v družini – uporaba pravil o izvršbi – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND zakon določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085011
URS člen 39. OZ člen 131. ZPP člen 344.
pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – objektivno žaljivo sporočilo – svoboda izražanja – debata v javnem interesu – družbeni pomen športa – hokej – neregularna hokejska tekma – prirejanje rezultatov športne tekme – neetično ravnanje v športu – match fixing – prepovedni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – predložitev dokazov v prepozni dopolnitvi pritožbe
S
odišče ne daje svoje ocene o tem, ali je bila sporna hokejska tekma res »neregularna«, torej prirejena, in ali je pri tem res sodeloval (samo ali tudi) tožnik. To v resnici tu ni pomembno. Pomembno je, ali je imel toženec glede na vse okoliščine pravico svoj sum, ki sicer implicira tudi očitek tožniku, izraziti naglas.
Glede kolizije pravice do časti in dobrega imena ter svobode govora res obstaja izčrpna in izdatna sodna praksa, rezultat tehtanja, katera pravica bo imela v konkretnem primeru prednost, pa je vedno odvisen od dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-13, 454, 454/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – sporno dejansko stanje – priznana dejstva – neizvedba naroka – zaslišanje priče – zahteva za izvedbo naroka
Res je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala določena dejstva, zaradi česar je bilo kljub prepozni prvi pripravljalni vlogi dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Vendar pa je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, odgovorila na vse ugovorne navedbe tožene stranke in podala trditve ter predložila dokaze, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem je nedvomno trditveno in dokazno breme za nasprotne ugovorne navedbe prešlo na toženo stranko, ki bi morala te svoje trditve konkretno pojasniti in zanje predložiti dokaze.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je (znatnejša) sprememba okoliščin bodisi na strani otroka (spremenjene potrebe), bodisi na strani očeta ali matere (spremenjena preživninska zmožnost).
Ob slabšanju premoženjskega položaja tožnika, veliki zadolženosti, prestajanju zaporne kazni ter nezmožnosti pridobivanja prejemkov nedvomno tudi preživninska obveznost do sina vpliva na preživninsko sposobnost tožnika, ki jo ima do toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085034
OZ člen 65. SPZ člen 66, 139, 139/1, 227. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2.
prodaja solastninskega deleža na nepremičnini – predkupna pravica solastnika – odstop od predpogodbe – razlogi za odstop – vrnitev dvojne are – skesnina – dokazna ocena – pobotni ugovor – škoda – prodaja nepremičnine za nižjo ceno – prekluzija – pravočasnost vloge – štetje rokov
Tožnica je odstopila od predpogodbe iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, saj je toženka zagotovila potrebne dokumente, zato ni upravičena do povrnitve dvojne are.
Nobenega razumnega razloga ni, da državni tožilec ne bi smel odrediti finančne preiskave na lastno pobudo, če v okviru svojega dela ugotovi, da so izpolnjeni pogoji zanjo iz prvega odstavka 10. člena ZOPNI. Določba drugega odstavka 10. člena, po kateri lahko predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za sum poda policija, Davčna uprava RS, Carinska uprava RS (sedaj Finančna uprava RS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad RS za preprečevanje pranja denarja pove le, kdo so lahko upravičeni predlagatelji finančne preiskave.
Za presojo (ne)sorazmerja med višino oziroma vrednostjo premoženja, ki ga ima preiskovana oseba in višino dohodkov (zmanjšanih za plačane davke in prispevke) torej ni relevantno, kdaj je preiskovana oseba navedeno premoženje pridobila, ampak zgolj dejstvo, da ga v času finančne preiskave ima ali ga je imela in ali je iz dohodkov v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno, plačala ustrezne davke in prispevke. Zato je za uspešno izpodbijanje zakonske domneve nezakonitosti izvora premoženja prvotožene stranke po tretjem odstavku 27. člena ZOPNI potreben dokaz, da premoženje ni nezakonitega izvora oziroma dokaz, da je za premoženje plačala dejansko vrednost.