Obveznost nošenja maske v zasebnem prostoru trgovskega centra odredil oziroma določil lastnik trgovskega centra Interspar, in ne varnostnik. Varnostnik, pa je pri opravljanju svoje naloge zasebnega varovanja, zgolj izrekel eden izmed zakonitih ukrepov iz prvega odstavka 45. člena ZZasV-1 (preprečitev vstopa v varovano območje), saj je obveznost nošenja maske v varovanem območju bila predpisana s pravili lastnika varovanega območja in je tako vstop v to trgovino brez maske pomenil kršitev reda na varovanem območju.
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) je vsled navedenemu materialnopravno napačno, po ustavnem sodišču ugotovljena nezakonitost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB pa v konkretni prekrškovni zadevi nerelevantna.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo - zastaranje pregona
Ker je o ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa že bilo odločeno, pritožba utemeljeno opozarja, da je izpodbijana sodba nezakonita, saj je obremenjena s kršitvijo po 3. točki 156. člena ZP-1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - potrebnost
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 14. 9. 2022 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 18 KT. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel oziroma presegel 18 KT v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1.
ZPDZC-1 člen 5, 5/7, 23, 23/1, 23/1-1, 23/8.. ZP-1 člen 156, 156/1, 163, 163/9.
prekršek - delo na črno - dejanje ni prekršek - delna ustavitev postopka - izrek opomina
Po sedmem odstavku 5. člena ZPDZC-1 mora delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Pri razlagi te določbe je treba upoštevati razliko med obveznostmi, ki so v času, ko je bila ugotovljena kršitev, že zapadle in ki nedvomno morajo biti plačane v 15 dneh, in tistimi ki to še niso. Za nezapadle obveznosti bi upoštevanje 15 dnevnega roka pomenilo, da bi bilo delavki plačo in prispevke treba plačati pred zaključkom obračunskega obdobja, torej tudi prej kot ostalim (prijavljenim) zaposlenim in prej kot so znani vsi podatki za obračun. Tudi sicer pa zgoraj citirana določba govori o plačilu za vsak mesec opravljenega dela (in ne za morebitna krajša obdobja).
JAVNA NAROČILA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00067123
ZJN-3 člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/3, 112/5, 112/6. ZP-1 člen 2, 2/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4, 155, 155/2.
pravica do obrambe - javno naročanje - zakonski znaki prekrška - ponudba - neresnična izjava - ustavno načelo domneve nedolžnosti - načelo neposrednosti - kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe
Sodišče prve stopnje z navedbami, da je odgovorna oseba oziroma zastopnik pravne osebe v zagovoru le posplošeno zatrjeval, da je referenco in podjemno pogodbo obdolžena pravna oseba poslala naročniku, o čemer pa ni predlagal dokazov, ter da se ne spomni, da je podjemno pogodbo prinesel na sedež naročnika, od pritožnikov ni zahtevalo, da se sama razbremenita svoje odgovornosti za prekršek. Gre zgolj za (ne)dokazovanje njunih trditev, ne pa njune nedolžnosti, zato ustavno zagotovljeno načelo domneve nedolžnosti s tem ni bilo kršeno.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na zagovor obdolžene odgovorne oziroma pravne osebe in na listinske dokaze v spisu, med drugim se je sklicevalo tudi na odgovor mag. C. C. (vodje oddelka za nabavo in javna naročila pri naročniku v zvezi s prejemom spornih listin) in na odgovor družbe D. d. o. o. (v zvezi s potrditvijo oziroma sklenitvijo spornih listin), ki ju je po svojem pozivu pridobil prekrškovni organ. Povzemanje navedenih pisnih odgovorov sicer res ne predstavlja neposredno izvedenega dokaza, vendar takšna kršitev določb postopka o prekršku ni bistvena, ker ni vplivala na zakonitost sodbe. Bistvo očitanega prekrška namreč ne temelji na navedenih pisnih pojasnilih mag. C. C. in družbe D. d. o. o., ki jih tudi ni mogoče enačiti z uradnim zaznamkom.
Obdolženi pravni in odgovorni osebi se očita, da sta naročniku predložili neresnično izjavo in spremenjeno listino kot pravo, kar se v postopku ni izkazalo za sporno. Za storitev očitanega prekrška ni bistveno, kdo je referenčno potrdilo z neresnično vsebino pri družbi D. d. o. o. podpisal oziroma potrdil, in tudi ne, na kakšen način je naročnik sporno potrdilo in pogodbo prejel. Obe listini namreč predstavljata del ponudbene dokumentacije, ki ju je naročniku v imenu in za račun obdolžene pravne osebe kot ponudnika predložil njen zakoniti zastopnik, torej obdolžena odgovorna oseba, ki pa je v zagovoru zgolj obžalovala, da je do tega prišlo.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 59, 59/1, 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/-1, 163, 163/3. ZS člen 54, 54/2. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo neposrednosti - zaslišanje priče izven glavne obravnave - pomoč strokovnega sodelavca - kršitev določb zakona o prekrških - konkretiziranost opisa prekrška - izrek odločbe o prekršku - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - uradna oseba - redarstvo - sankcija - omilitev globe - napačen pravni pouk - kršitev pravice do pravnega sredstva
Pritožba nadalje meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo neposrednosti, ker je oceno o neverodostojnosti priče A. A. sprejel sodnik, ki ob zaslišanju priče sploh ni bil prisoten, saj ga je izvedla pravosodna svetovalka, zaradi česar si sodnik ni mogel ustvariti neposrednega vtisa o izvedenih dokazih ter napraviti in obrazložiti dokazne ocene v skladu z lastnimi prepričanji in neposrednimi zaznavami.
V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da skladno z drugim odstavkom 54. člena ZS pravosodni svetovalci (strokovni sodelavci) lahko v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. V primeru, ko strokovni sodelavec izven glavne obravnave zasliši pričo, sodnik dokaz oceni na podlagi njegove vsebine v razmerju do drugih izvedenih dokazov ter v takšnem primeru ne gre za kršitev načela neposrednosti, zato v pritožbi na ta način uveljavljana relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala oziroma bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ni podana.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - zahteva za sodno varstvo - zaslišanje storilca
V zahtevi za sodno varstvo ni izrecnega predloga za zaslišanje storilca, vendar je pravica do zaslišanja temeljna pravica v postopku o prekršku in le izjemoma sodišče lahko odloči, ne da bi storilca zaslišalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00067124
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 57, 57/3.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - oblika krivde - zakonska domneva - lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - razlogi o krivdi - subjektivni element - obrazložitev
V konkretnem primeru je bil storilcu izdan plačilni nalog, za katerega pa tretji odstavek 57. člena ZP-1, ki določa, katere sestavine mora vsebovati, ne določa, da bi moral prekrškovni organ vanj vnašati tudi subjektivne znake prekrška, torej ugotavljati obliko krivde, s katero je storilec storil prekršek.
Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP se odgovornost lastnika (oziroma imetnika pravice uporabe) za prekršek domneva, kar pomeni, da se ne domneva le dejstvo, da je lastnik vozila tisti, ki je storil prekršek, ampak se domneva tudi, da je za prekršek odgovoren. Gre za zakonsko domnevo, glede katere pa ima storilec možnost, da jo ovrže, če dokaže, da prekrška ni storil. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost lastnika ali uporabnika vozila, temveč za zakonsko domnevo, ki je izpodbojna.
Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Prvostopenjsko sodišče je ugodilo storilčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa samo ni odpravilo sklepa, s katerim je sodišče predhodno pritožbo s storilca zavrglo kot prepozno. Ker prvostopenjsko sodišče torej sklepa z dne 11. 5. 2022 ni odpravilo, se pritožbi ugodi in se ob uporabi drugega odstavka 108. člena ZUP izpodbijana odločba s tem pritožbenim sklepom razveljavi.
Pritožba utemeljeno izpostavlja nejasnost razlogov sodišča prve stopnje, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil storilec merjen, ko je pripeljal že iz nadvoza ali pred tem, ko je zapeljal pod nadvoz.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
V postopku po prvem odstavku člena 8 ZPrCP je breme dokazovanja na storilcu – na lastniku vozila, da le-ta s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva. Skladno z izoblikovano sodno prakso mora namreč storilec za ovrženje zakonske domneve iz 8. člena ZPrCP ne le predlagati materialnopravne dokaze oziroma zanikati prekršek, temveč z aktivnim sodelovanjem storiti vse kar lahko, da sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi.
ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
Pritožnik namreč z izpostavljanjem pristojnosti sodišča po domicilnem principu posredno utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.