Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.
nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Povsem neutemeljene in zmotne so pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče opustilo oziroma zmotno uporabilo določbo 82. člena OZ. Prvostopno sodišče si je pri ugotavljanju veljavnosti Sporazuma pomagalo tako z jezikovno, kot tudi z namensko razlago in iskalo skupen namen pravdnih strank pri sklepanju Sporazuma, kar vse je prepričljivo pojasnilo v 13., 15., 16. in 18. točki obrazložitve, na katere se v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo je, da 5. točka Sporazuma določa, da sporazum velja nepreklicno do 31.12.2027, ko se izteče veljavnost služnosti po Služnostni pogodbi in ga ni mogoče enostransko preklicati. V 3. točki Sporazuma je namreč določeno, da sta pravdni stranki podaljšali Pogodbo za čas veljavnosti tega Sporazuma do dne 31. 12. 2027. Določba 5. točke Sporazuma je torej povsem jasna, da Sporazuma ni mogoče enostransko preklicati, ter da je pri ugotavljanju veljavnosti ključen datum 31. 12. 2027, kar je v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ, treba razlagati tako kot se glasi. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila veljavnost Sporazuma določena do datuma 31. 12. 2027 ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
Kljub temu, da je navedena določba jasna, se je prvostopno sodišče ukvarjalo tudi z namensko razlago 5. točke Sporazuma (v 16. točki obrazložitve). Nedvoumno je zapisalo, da je na podlagi določb Služnostne pogodbe presojalo namen pravdnih strank ob sklenitvi Sporazuma in pravilno ugotovilo, da je bila služnost s Služnostno pogodbo ustanovljena neodplačno in za določen čas do 31. 12. 2027. Služnostna pravica po Služnostni pogodbi ni obsegala zgolj pravice do izkoriščanja navedene nepremičnine le v smislu pridobivanja mineralne surovine na tej nepremičnini, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je tožeča stranka pridobila služnostno pravico tako za pridobivanje mineralne surovine kot tudi, da lahko uporablja nepremičnino za opravljanje drugih rudarskih in vzdrževalnih del ter za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer še vedno izvaja rudarsko pravico za pridobivanje mineralne surovine (2. člen Služnostne pogodbe). Z odločbo oblastvenega organa je bil izvzet iz pridobivalnega prostora le del nepremičnine (le nekaj parcel), ki se je v skladu s Služnostno pogodbo še naprej uporabljal za opravljanje drugih rudarskih ter vzdrževalnih del in za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer je tožeča stranka še vedno pridobivala mineralne surovine, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Služnost na nepremičnini je bila torej še vedno uporabna in koristna za dostop do teh gospodujočih nepremičnin, vse skladno s Služnostno pogodbo. Odločba Ministrstva za infrastrukturo ni povzročila uničenje gospodujoče nepremičnine oziroma njene neuporabnosti, kot skuša zmotno prikazati pritožba. Sodišče je pravilno ugotovilo, da enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige že pred datumom izdaje odločbe, ni mogel biti posledica izdane odločbe oblastvenega organa, temveč gre za enostranski izbris tožeče stranke, ki ni povzročil prenehanje Sporazuma. Tako se pokažejo kot povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bilo s Sporazumom dogovorjeno nadomestilo za izvrševanje služnosti in da sta pravdni stranki veljavnost sporazuma vezali na veljavnost služnostne pogodbe, saj zaradi odločbe oblastvenega organa, služnost na navedeni nepremičnini ni prenehala, kot že pojasnjeno. Prav tako je Sporazum še vedno veljaven in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sklenjen je do izteka veljavnosti služnosti po Služnostni pogodbi, kar je do 31. 12. 2027 in ga ni mogoče enostransko preklicati. Niso nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bil enostranski preklic upravičen, saj ni prišlo do uničenja gospodujoče nepremičnine, oziroma ni prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo izvrševanje služnosti v skladu s Služnostno pogodbo onemogočeno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obseg služnosti po Služnostni pogodbi in so drugačne pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene.