ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/5, 141a/6, 224. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 35.
prepozna pritožba - vročitev pisanja v elektronski obliki - vročanje v varen elektronski predal - vročitev s fikcijo - prevzem sodnega pisanja - prevzem vseh na vročitev čakajočih pisanj - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Po 141.a členu ZPP se vročitev pisanja, ki se osebno vroča po varni elektronski poti, opravi tako, da informacijski sistem sodstva neposredno pošlje pisanje naslovniku na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v njegov varni elektronski predal. Naslovnik mora pisanje prevzeti v 15 dneh. Naslovnik se z vsebino pisanja seznani in ga prevzame tako, da se pred prevzemom na predpisan način identificira, elektronsko podpiše vročilnico in jo tako podpisano vrne pošiljatelju po varni elektronski poti. V šestem odstavku tega člena je predpisana zakonska domneva (fikcija), da se je naslovnik ob seznanitvi in prevzemu enega pisanja na način iz petega odstavka seznanil in prevzel tudi vsa pisanja, ki se v varnem elektronskem predalu ali na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, nahajajo v trenutku, ko je prevzel (eno) pisanje po petem odstavku.
Na podlagi 35. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku v primerih, ko naslovnik prevzame eno ali več elektronskih pošiljk, informacijski sistem za varno elektronsko vročanje, informacijskemu sistemu e-sodstvo šele naslednji dan pošlje sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije iz šestega odstavka 141.a člena ZPP tudi za vse ostale pošiljke, ki so se v trenutku prevzema zadnje elektronske pošiljke nahajale v varnem elektronskem predalu.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - zemljiškoknjižni predlog - potrdilo o vloženi tožbi - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - spori o pridobitvi stvarne pravice na izviren način
Konkretna tožba ne ustreza pogojem iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Zahtevka o ugotovitvi stvarne pravice na nepremičninah oz. ugotovitve obsega skupnega nepremičnega premoženja ne vsebuje. Kolikor se nanaša na nepremičnine, gre za tožbo o vlaganjih vanje in njihovi povrnitvi v denarju na podlagi 48. člena SPZ.
Tožnik je zahteval plačilo iz naslova opcijskih pravic na podlagi statusnopravnega oziroma korporacijskopravnega razmerja s toženko, zato je pravilno ugotovilo, da je skladno s 7. točko drugega odstavka 32. v povezavi s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP za odločitev v zadevi pristojno okrožno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor iz točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - sodna taksa - nerazdelna taksna obveznost - materialno sosporništvo - enotno sosporništvo - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da sta prvi in drugi tožnik po 196. členu ZPP enotna sospornika (s tožbo zahtevata ugotovitev obsega zapuščine) in se štejeta za enotno pravdno stranko. To pomeni, da sta tudi materialna sospornika in ju skladno z drugim odstavkom 14. člena ZST-1 pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno.
Taksna oprostitev enega od sospornikov se razteza tudi na druge, če gre za materialne sospornike.
ZGD-1 člen 512, 512/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodno varstvo - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - odklonilni razlog - razlogi za odklonitev - standard verjetnosti - konkurenčna dejavnost - kolizija interesov družbe in družbenika - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - prepoved povzročanja škode - gospodarska družba
Za družbi tuj namen gre takrat, ko informacija v ničemer ne more služiti legitimnim interesom družbenika kot člana družbe.
Ker sta družbenika sprta (predlagatelj pa je sprt tudi s preostalimi vpletenimi družinskimi člani), ni verjetno, da bo predlagatelj dal interesom nasprotne udeleženke prednost pred interesi lastne družbe. Ne le verjetno, ampak dokazano je, da je predlagatelj tako ravnal v preteklosti, odnosi med družbenikoma pa se od takrat niso spremenili, kar tudi po stališču višjega sodišča kaže na verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe.
Ker v tej zadevi ni bilo izpodbito, da obstajajo tudi zakonski razlogi za zavrnitev zahteve predlagatelja za dostop do določenih informacij, je obseg informacij, do katerih je predlagatelj upravičen, odvisen tudi od razlogov, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljila svoje odklanjanje informacij.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074308
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1, 193. ZPP člen 151, 339, 339/2, 339/2-14.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev razmerja - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniška kreditna pogodba - enako varstvo pravic v postopku - načelo učinkovitosti
Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika se v sodni praksi od odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 izdajajo tudi tako imenovane regulacijske začasne odredbe, ki se v bistvenih delih pokrivajo s samim tožbenim zahtevkom. Ustavno sodišče je v tej odločbi postavilo temelje za njihovo uveljavljanje in zapisalo, da njihov namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
O vprašanju, ali je regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodna praksa ni enotna.
Tudi če bi sodišče izhajalo iz stališča, da je regulacijsko začasno odredbo mogoče izdati zgolj tudi (le) ob pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, v konkretnem primeru na podlagi tožnikovih trditev ni mogoče z verjetnostjo sklepati, da je ta pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Ni vzdržno sklepanje, da je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe proti banki utemeljen (samo) zato, ker ima slednja bistveno več finančnih sredstev in bi zaradi tega z neutemeljeno izdano začasno odredbo evidentno utrpela manj neugodne posledice od tožnika, če bi ta ostal brez predlaganega začasnega varstva. V tem primeru bi bila sicer praktično vsakič, ko bi bila tožena stranka banka (ali zavarovalnica, ali država) začasna odredba brez nadaljnjega izdana. Na dlani je, da bi bilo to povsem zoper temeljno načelo enakega varstva pravic, namen zakonskih pogojev za izdajanje začasnih odredb in navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Ni torej mogoče tehtati zgolj obsega premoženja stranke (praviloma komitenta) in banke ter iz tega izpeljati sklep o manj ugodni oz. usodni posledici (ne)izdaje začasne regulacijske odredbe. Kvečjemu je treba izkazati, da posledice za realizacijo terjatve iz konkretnega posla za enega pogodbenika ne bodo manj ugodne kot za drugega. Tega pa na podlagi zatrjevanj pritožnika ni mogoče reči za toženo banko. Čeprav je kreditna obveznost jemalca kredita zavarovana s hipoteko, to ne pomeni, da se toženi stranki za uveljavitev terjatve (če bi se izkazalo, da je tožnikova tožba neutemeljena) ne obetajo neugodne posledice: hipoteko je treba šele uveljaviti, kar je povezano s stroški in časovno zamudo, poleg tega pa ima prav sodišče prve stopnje, da ni prikazano, koliko naj bi bila nepremičnina vredna glede na možen preostanek kredita, niti kakšni stroški bi s tem nastali toženi stranki. Zato na podlagi tako splošnih navedb ni bilo mogoče sklepati, da bi bile posledice za banko ob pravdnem neuspehu pritožnika manj ugodne od njegovih lastnih za primer uspeha. Njegova zatrjevana neugodna posledica je morebitna potreba, da bo moral svoj povračilni zahtevek zoper banko povečati. Vendar pa tega ne kvantificira oz. ne navede na način, ki bi kazal, da bo to zanj neugodnejše od potencialne potrebe banke po unovčenju hipoteke.
SEU je razsodilo, da je treba "člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni sodni praksi, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče zavrne predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov, s katerim se predlaga, naj se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe, ker ta kreditna pogodba vsebuje nepoštene pogoje, odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi navedene kreditne pogodbe, kadar je sprejetje teh začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka te odločitve."
motenje posesti - zadnje posestno stanje - izvrševanje posesti - volja opustiti posest - motilno dejanje - najem in posest stvari - gostinski lokal - gostinska dejavnost - neposredni posestnik - kriterij izključujočnosti - ograja - izpovedba priče - objava javnega razpisa - nedopustna pritožbena novota
Okoliščina, da je tožnik lastnik dveh lokalov še ne pomeni, da je bil tudi posestnik spornih delov na suterenu. V motenjskem sporu je pomembno le, kdo je imel (so)posest stvari, ali je bila posest res motena, in ali ravnanje pomeni motenje.
Da U. neodvisno od svoje volje začasno ni postavila gostinskega vrta, je življenjsko logično, saj ne izvaja gostinske dejavnosti, zato pa je v času razpisovanja javnih ponudb za najem lokala z vrtom s skrbjo za vzdrževanje spornih delov nepremičnin izkazovala in ohranila posest.
Navedeni način izvrševanja oblasti ne izpolnjuje kriterijev, ki se zahtevajo v okviru opredelitve posesti po 24. členu SPZ, predvsem ne izključujočnosti in dostopnosti. Uporaba na način, kot jo je izvrševal tožnik, ni bila rezervirana za določen krog ljudi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073910
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55.
neprava obnova postopka - čas storitve kaznivega dejanja
V predmetni zadevi bi do združevanja izrečenih kazni lahko prišlo le, če bi obsojenec v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje storil pred prestajanjem po prejšnji obsodbi tj. pred 14. 10. 2013 ali med prestajanjem tj. najkasneje do 26. 9. 2015 (kar je poudarilo tudi sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker pa je kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano v predmetni zadevi, storil 27. 12. 2015, pogoj iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnjen in posledično ni mogoče ugoditi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
odločanje o stikih z otrokom - omejitev pravice do stikov - neosebni stik - korist mladoletnega otroka - trajanje ukrepa - višina preživnine
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da se stiki izvajajo neosebno kot ukrep trajnega značaja po prvem odstavku 73. člena Družinskega zakonika, po katerem lahko sodišče enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
ZFPPIPP člen 221b, 221f. OZ člen 335, 335/3, 349, 364.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta - zastarana terjatev
Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.
Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.
sklep skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - manjšinski delničar
Zgolj dejstvo, da se tožnik kot manjšinski delničar ne strinja z dolgoročno naravnano strategijo vodenja in s tem povezanimi investicijami tožene stranke oziroma se zavzema za drugačno dividendno politiko, ne predstavlja utemeljenega razloga za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala po tretjem odstavku 395. člena ZGD‑1.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
razlika v plači - stalna pripravljenost - delovni čas - neposredna uporaba direktive - dežurstva
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da se je tožnik lahko posvetil svojim interesom brez večjih omejitev. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je imel pokojni tožnik v času pripravljenosti (doma ali kje drugje) dogovorjen odzivni čas 15 minut po alarmu oziroma klicu. Po presoji pritožbenega sodišča je 15-minutni odzivni čas za pokojnega tožnika gotovo predstavljal bistveno omejitev, saj je prejeti klic zahteval takojšen odhod na intervencijo, ne glede na to, kaj je pred tem počel. Tako kratek rok za vrnitev k opravljanju delovnih nalog je za pokojnega tožnika pomenil objektivno in bistveno omejitev, da je v času pripravljenosti prosto razpolagal s svojim časom in načrtoval kakršnekoli, tudi kratkotrajne, sprostitvene dejavnosti.
Skupaj z odzivnim časom je treba upoštevati tudi povprečno pogostost dejanskega dela, ki ga delavec običajno opravi v času pripravljenosti. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je pokojni tožnik v vtoževanem obdobju v povprečju opravil od 2 do 5 intervencij na izmeno. V svoji obrazložitvi je Sodišče EU nakazalo, da čas pripravljenosti načeloma pomeni delovni čas po Direktivi 2003/88, če mora delavec v tem času v povprečju večkrat oziroma pogosto intervenirati, intervencije pa praviloma niso kratkotrajne. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da so bile intervencije maloštevilne.
V okoliščinah obravnavanega primera se ob uporabi Direktive 2003/88/ES šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti, v katerem tožnik sicer ni ves čas dejansko delal, je pa moral biti v pripravljenosti. Zato ni mogoče upoštevati ureditev iz panožne kolektivne pogodbe, ki ne vključuje obdobja pripravljenosti v delovni čas in ki obenem prav za obdobje, ki se ne šteje v delovni čas, predvideva le plačilo dodatka v višini 10 %.
vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - prekluzivni pritožbeni rok - prepozna pritožba zavržena
Rok za pritožbo se je iztekel 9. 5. 2022, toženka pa je (prvo) pritožbo vložila 10. 5. 2022. To pa pomeni, da je njena pritožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje - skladno z določbama prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP - pravilno zavrglo.
škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - opravljanje zimske službe - padec na ledeni poti - padec na poledeneli površini - posipanje proti poledici - pazljivost pri hoji - potrebna skrbnost - ravnanje oškodovanca - soodgovornost za škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev dokaznega predloga
Ni dvoma, da je do škodnega dogodka prišlo na pločniku, ki ni bil ustrezno posipan. Toženka pločnika ni posipala, čeprav bi ga morala. Razlog padca tožnice je poledenela površina in ne morda dvignjen nivo jaška, na katerega je tožnica stopila, in nato padla na pločnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073433
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/3, 70b, 70b/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa
Gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začela izvrševati 10. 12. 2021, z milejšim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V takšnem primeru pa lahko milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja - tretji odstavek 70.a člena KZ-1. Glede na navedeno je tako stališče zagovornika, da je v zadevi že potekel skrajni rok skupnega trajanja varnostnega ukrepa dveh let iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 zmotno, kot je to pritožniku tehtno pojasnilo tudi že prvostopno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00073431
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 155. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - razlaga ZVPot - novejša sodna praksa - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti
Dolžnost vsake pogodbene stranke je opozoriti sopogodbenika na tiste okoliščine, ki so pomembne za uresničitev njegovega izpolnitvenega interesa. Ta obveznost veže oba pogodbenika. Ali povedano konkretno. Kreditojemalcu načelo vestnosti in poštenja nalaga, da banki razkrije vse podatke, na podlagi katerih bo banka lahko ocenila njegove finančne zmožnosti in na ta način zavarovala svoj pogodbeni interes, banka pa je dolžna predstaviti tožniku vsa predvidljiva tveganja, ko se potrošnik odloča, ali bo vzel kredit v domači ali tuji valuti. To je in mora biti skupni namen oziroma interesni temelj (kavza) pogodbenih strank, ki ga obojestransko prepoznavata pogodbenika. Opustitev teh dolžnostnih ravnanj je podlaga za presojo nepoštenosti pogoja, posledica katere je neveljavnost kreditne pogodbe.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - ogled na kraju samem - zapisnik o ogledu - snemanje naroka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi (na njej sta bila prisotna toženec in njegov odvetnik) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil. Če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna.