Oprostilna sodba v svojem bistvu zanika obstoj utemeljenega suma, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi z dne 2. 4. 2013, številka Up-413/11-27). Z izrekom oprostilne sodbe morajo zato zoper obtoženca prenehati vsi omejevalni ukrepi tako osebni kot tudi stvari, ki so vezani na predmetni dokazni standard, ne glede na to, da za stvarne omejevalne ukrepe v kazenskem postopkovniku ni to izrecno zapovedano kot je v primeru pripora.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov
Za poplačilo denarne terjatve upnika so lahko predmet izvršbe le dolžnikove stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, torej je lahko predmet izvršbe le nepremičnina, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o. in ne tudi ostale ocenjevane nepremičnine, ki so v lasti dolžnika C. C., kar bo moralo sodišče kljub morebitni dejanski prodaji vseh nepremičnin kot celote upoštevati v nadaljevanju postopka pri opravi poplačila terjatev upnikov in nenazadnje tudi pri določitvi dolžnika, kateremu se vrne morebitni preostanek kupnine. Iz navedenega razloga je zato potrebno razpolagati (vsaj) z ločeno vrednostjo nepremičnine, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - pravno sredstvo - mnenje upravitelja
Dolžnikovo pravno sredstvo, v kolikor se ne strinja z določitvijo preizkusnega obdobja v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, ni pritožba zoper tak sklep, temveč se to uveljavlja z ugovorom. Zato niso utemeljeni očitki upraviteljice, da bi dolžnik moral vse te okoliščine uveljavljati s pritožbo in da se v pravnomočen sklep ne da posegati. Že sam zakon namreč določa, da je ugovor proti odpustu obveznosti treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, kar že samo po sebi pomeni, da pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem je določeno tudi preizkusno obdobje, ni ovira za vložitev ugovora. Navedeno pa tudi pomeni, da ni pomembno, ali so se okoliščine na dolžnikovi strani spremenile v času po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Upraviteljica ima sicer prav, ko navaja, da sodišče ni vezano na njeno mnenje. To pa ne pomeni, da sodišču ne bi bilo treba obrazložiti, zakaj mnenja upraviteljice ni upoštevalo.
Skrajšanje preizkusnega obdobja na čas, ki je krajši od dveh let, je dopustno le ob predlogu upravitelja.
Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja je le izjema od sicerjšnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki je predvidena le za primere najbolj ogroženih socialnih skupin.
Dolžnik sicer navaja, da sme sodišče upoštevati le že obstoječe okoliščine, vendar pa iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP izhaja drugače – pomembni so tudi izgledi v naslednjih dveh letih.
V zvezi z navedbami upraviteljice, da je daljše preizkusno obdobje potrebno zaradi obstoja terjatev do nekdanjih delodajalcev dolžnika, višje sodišče odgovarja, da dolžina preizkusnega obdobja na to ne vpliva. Gre namreč za premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, unovčeno pa bo kljub odpustu obveznosti.
OZ člen 134.. ZIZ člen 272, 272/2.. URS člen 34, 35, 39.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - poseg v čast in dobro ime - pravica do svobode izražanja - svoboda izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - javna oseba - objava na družbenem omrežju - Facebook - umik objave
Dolžnik se je sicer kritično, ostro in provokativno odzval na informacijo, da naj bi upnica kot učiteljica 1.a razreda OŠ ..., otroke poučevala o družinah z istospolnimi partnerji, vendar je s tem zapisom prvenstveno izražal kritiko učnih vsebin ter želel vzpodbuditi javno razpravo o tej tematiki (z agitacijo k ustreznim sistemskim spremembam v skladu z njegovimi nazori). Pritožba torej pravilno opozarja, da dolžnikov edini namen ni bil v žaljenju upnice, res pa je, da določeni segmenti te objave dopusten prag svobode izražanja presegajo.
Za zagotovitev svobode izražanja dolžnika na eni strani ter varstva osebnostnih pravic upnice na drugi strani ni potrebna (dopustna) celotna odstranitev spornega zapisa in vseh s tem povezanih komentarjev. Po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje zgolj ustrezna anonimizacija (deindividualizacija) teh objav.
določitev vrednosti po prostem preudarku - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nepravilna odmera sodne takse
Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.
spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - izvedba naroka - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Izvirajo lahko iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
FINANČNO POSLOVANJE - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022314
OZ-UPB1 člen 60. ZFPPIPP-UPB8 člen 265, 265/3, 268, 268/4.
finančni leasing - odstop od pogodbe v stečajnem postopku - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - prijava terjatev v stečajnem postopku - zastaranje terjatve
Oblikovalno upravičenje do odstopa od pogodbe pogodbena stranka res uresniči že z izjavo volje, vendar mora biti ta izjava (ki je lahko z besedami, običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem) nedvoumna, iz nje je mogoče zanesljivo sklepati, da izjavljena volja obstoji. Iz ravnanja tožeče stranke na obstoj volje odstopiti od pogodbe ni bilo mogoče zanesljivo sklepati (pisna izjava je nasprotovala dejanskemu nadaljnjemu izvrševanju pogodb).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
ZPP člen 154, 154/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - zavrženje tožbe
Za pritožbeno rešitev stroškovnega sklepa pravno podlago predstavlja 1. odstavek 154. člena ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Takšno dejansko stanje je ob dejstvu, da je tožba zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje zoper prvotoženo stranko zavržena, podano tudi v predmetni zadevi.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Za obdobje od 9. 12. 2016 do 7. 1. 2017 je bila že ugotovljena začasna nezmožnost za delo, zoper odločbo imenovanega zdravnika v zvezi z odločitvijo, da je začasno nezmožen za delo od 8. 1. 2017 do 31. 3. 2017 pa tožnik ni vložil pritožbe tako, da gre za pravnomočno odločitev. Tožbo v delu za ugotovitev začasne nezmožnosti od 9. 12. 2016 dalje do konca glavne obravnave je sodišče prve stopnje na podlagi 75. člena ZDSS-1 pravilno zavrglo, ker pritožba ni bila vložena, čeprav bi lahko bila vložena. Poleg tega ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe iz 63. člena ZDSS-1 in gre torej za nedopustno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022265
ZIZ-UPB4 člen 270, 270/4, 271, 271/1, 271/1-2, 271/1-3. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1,14/3-2, 261, 271, 271/1, 271/1-1,278, 278/2. ZGD-1-UPB3 člen 498, 499. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugrabitev otroka - dokazna ocena - pravica do izjave - izkaz verjetnosti
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026244
KZ-1 člen 86, 86/12, 211, 211/1. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - skrb za otroka - namen kaznovanja - resocializacija obsojenca
Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje.