izdaja odločbe brez razpisa naroka - pogoji za odločitev brez naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - presoja dokazov - sporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Zahteva za izvedbo naroka mora biti vedno izrecna in ne zadostuje le predlog za zaslišanje strank ali prič.
Čim sodišče presoja listine, dejansko stanje ni nesporno. Predpostavka iz 488. člena ZPP je izpolnjena le, ko sodišče opravi le zaključek - vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00026774
ZZZDR člen 56, 56/3. SZ-1 člen 24, 24/5, 54. OZ člen 190, 346.
nerazdelna obveznost zakonca - obveznost za tekoče potrebe družine - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - ugovor zastaranja - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti
Za obveznosti, ki jih za tekoče potrebe družine prevzame en zakonec, odgovarjata zakonca nerazdelno.
spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - izvedba naroka - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje.
S pravnomočno sodbo je tako tožencu naloženo določeno ravnanje (rušitev betonske plošče terase), ki ga v razmerju do dejanske oblasti tožnikov nad tem objektom (posestjo terase) ni mogoče okvalificirati za nedopustno in s tem motilno.
določitev vrednosti po prostem preudarku - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nepravilna odmera sodne takse
Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov
Za poplačilo denarne terjatve upnika so lahko predmet izvršbe le dolžnikove stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, torej je lahko predmet izvršbe le nepremičnina, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o. in ne tudi ostale ocenjevane nepremičnine, ki so v lasti dolžnika C. C., kar bo moralo sodišče kljub morebitni dejanski prodaji vseh nepremičnin kot celote upoštevati v nadaljevanju postopka pri opravi poplačila terjatev upnikov in nenazadnje tudi pri določitvi dolžnika, kateremu se vrne morebitni preostanek kupnine. Iz navedenega razloga je zato potrebno razpolagati (vsaj) z ločeno vrednostjo nepremičnine, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Pričakovanje predlagatelja, da bo do sklenitve pogodbe o nakupu delnic tožnice prišlo, ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa, ki mora biti podan za dopustitev stranske intervencije.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Izvirajo lahko iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zadostuje, da se je dolžnik zavezal izpolniti obveznost, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, sama pogodbena zaveza pa sama po sebi tudi še ne predstavlja uresničitev zakonskega znaka preslepitve.
invalidnost - poklicna rehabilitacija - zdravstveno stanje
Ker je v pogodbi o poklicni rehabilitaciji kot razlog za podaljšanje navedena začasna nezmožnost za delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti, ki je trajala neprekinjeno daljši čas, je sodišče prve stopnje (v zvezi z že podanim mnenjem invalidske komisije I. stopnje) za razjasnitev dejanskega stanja, torej ali so obstajali bolezenski razlogi za podaljšanje poklicne rehabilitacije, utemeljeno izvedlo dokaz z izvedenko psihiatrinjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022303
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372/4, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretna nevarnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nevarnost za življenje in zdravje
Iz opisa obravnavnega kaznivega dejanja izhaja, da se navaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru trka ali nenadnega zaviranja, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice, to je povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje že prišlo. Višje sodišče v Kopru se je že v sodbi opr. št. III Kp 35091/2018 z dne 7.3.2019 opredelilo do zakonske dikcije šestega odstavka 308. člena KZ-1, kjer je po oceni pritožbenega sodišča izrecno določeno, da bo pravna opredelitev po navedeni zakonski določbi podana, kadar storilec, med drugim, pri dejanju po tretjem odstavku povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, kar pomeni, da mora takšna nevarnost že nastati oz., da mora biti nevarnost konkretna. Tega pa opis obravnavanega dejanja ne zatrjuje, temveč nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojuje s hipotetično možnostjo, če bi prišlo do trka ali nenadnega zaviranja. Zgolj dejstvo, da se je v tovornem vozilu nahajalo 28 tujcev, ki so „natrpano“ sedeli v vozilu, v temi, brez nameščenih sedežev in varnostnih pasov, brez zračnikov, sama zase še ne pomeni konkretizacije nevarnosti za življenje in zdravje, ampak bi do tega lahko prišlo šele v opisanih primerih, do česar pa ni prišlo, zato tudi prepovedana posledica že po opisu dejanja ni nastala. V opisu kaznivega dejanja so tako zatrjevani le zakonski znaki kazniva dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po kvalifikatorni obliki iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZPP člen 154, 154/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - zavrženje tožbe
Za pritožbeno rešitev stroškovnega sklepa pravno podlago predstavlja 1. odstavek 154. člena ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Takšno dejansko stanje je ob dejstvu, da je tožba zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje zoper prvotoženo stranko zavržena, podano tudi v predmetni zadevi.
vročanje po pooblaščencu - zavrženje prepozne pritožbe
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu.
Sodišče je o stroških pravilno odločilo ob upoštevanju določbe prvega odstavka 158. člena ZPP in tožniku utemeljeno priznalo potrebne stroške postopka do umika tožbe, saj o dopustitvi spremembe tožbe do umika ni odločilo. Pravilno pa je tudi toženi stranki na podlagi 1. odstavka 156. člena ZPP priznalo stroške, ki jih je imela zaradi tožnikove spremembe tožbe. Tožnik sicer ni uspel s celotnim zahtevkom, vendar pa zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški, zato lahko ob uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.