KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022194
KZ-1 člen 135, 135/2. URS člen 31. ZKP člen 10. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
grožnja - načelo ne bis in idem - prepoved sojenja o isti stvari - nasilno in drzno vedenje - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - objektivna identiteta
Načelo prepovedi o ponovnem sojenju – ne bis in idem izhaja iz 4. člena za Republiko Slovenijo zavezujočega Protokola št. 7 h EKČP, 31. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena ZKP.
Potrebno je bilo ugotoviti, ali je mogoče prvotni pravnomočno zaključeni prekrškovni postopek obravnavati kot kazensko zadevo. Za presojo navedenega so se pred ESČP razvila tako imenovana „merila Engel“ (izhajajoč iz primera Engel proti Nizozemski). Prvo merilo se nanaša na uvrstitev določbe v kazensko pravo skladno z nacionalnim pravom. Nadalje je treba presoditi ali se pravilo, ki za svojo kršitev določa sankcijo, razteza na vsakogar in ne le na omejeno skupino s posebnim statusom. Ob tem je treba upoštevati tudi namen sankcije – če gre represivni ali preventivni namen (in ne zgolj denimo za povrnitev škode), gre za kazensko sankcijo. Tretje merilo se nanaša na vrsto in težo zagrožene kazni. Za pokazatelj, da gre za kazensko zadevo, zadošča tudi denarna kazen, za katero je v primeru neplačila zagrožen zapor, ali ki se vpiše v kazensko evidenco.
Prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. členu ZJRM-1 gre obravnavati kot kazensko zadevo, saj izpolnjuje vsa tri „merila Engel“: gre za inkriminacijo, ki varuje javni red ter človekovo dostojanstvo, kar spada na področje kazenskega prava, določba je usmerjena zoper vse prebivalce, namen kaznovanja je povračilo storilcu in odvračanje konkretnega storilca ter tudi vseh ostalih potencialnih storilcev, kar predstavlja lastnosti kazenskih sankcij. Zagrožena sankcija za ta prekršek – globa, izpolnjuje tudi tretje merilo, saj se prekršek vpiše v evidenco prekrškov.
Opis iz plačilnega naloga vsebuje dejstva, da je kršitelj v istih časovnih in krajevnih okoliščinah navzočim osebam, vključno z oškodovancem A. A., grozil, da jih bo ubil, s čimer je pri A. A. povzročil občutek ogroženosti, prizadetosti ter strahu. Identično se obdolžencu očita v obtožbi, da naj bi oškodovancu A. A. grozil z ubojem (in zadavljenjem, kar je vsebinsko enaka grožnja zoper življenje oškodovanca), zaradi česar je bil oškodovanec prestrašen. Konkretna dejanska stanova istega historičnega dogodka torej sestavljajo v bistvenem enaka dejstva.
Odsotnost presežka kriminalne količine v smislu „prijemanja za vrat“ je sodišče še dodatno podkrepilo z uporabo testa res iudicata, s katerim je ugotovilo, da zoper obdolženca, če bi bil zaradi dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, v kazenskem postopku že obsojen ali oproščen, zoper njega ne bi bilo dopustno uvesti novega kazenskega postopka zgolj zaradi prijemanja vratu oškodovanca. Zgolj prijem za vrat, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih posledic, na primer telesnih poškodb, ne predstavlja dodatne prepovedane posledice, ki ne bi bila zaobjeta že v opisu dejanja iz plačilnega naloga, in s tem tudi ne dodatne kriminalne količine.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pripravljalna vloga ni bila potrebna, saj bi lahko tožena stranka pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo. Navedbe iz te pripravljalne vloge so namreč odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti, pri čemer ni nepomembno, da je v zadevi do delne izpolnitve s tožbo zahtevanega zneska prišlo že pred vložitvijo tožbe. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da skladno s 155. členom ZPP prva pripravljalna vloga tožene stranke za postopek ni bila potrebna.
dopustnost izvršbe na predmetu - izvzetje iz pravnega prometa - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - vračilo davka
Terjatve iz naslova vračila davka po izrecni določbi petega odstavka 97. člena ZDavP-2 ne morejo biti predmet izvršbe, torej predmet prenosa, in se izvršba na njih ne sme opravljati.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - pravica do stikov otroka s starši - onemogočanje stikov z očetom - odločba o stikih - spremenjene razmere - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nadzorovani stiki - odklanjanje stikov s strani otroka - zavarovanje koristi otrok
Določitev stikov pod nadzorom ne pomeni ukrepanja sodišča, ker naj bi oče mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal, temveč, da se s strokovno podporo strokovnih delavcev centra za socialno delo mladoletni A. A. pomaga ponovno vzpostaviti stik s predlagateljem, da se nadaljuje njuna medsebojna povezanost ter s tem prepreči njuna odtujitev.
Nasprotna udeleženka navaja, da se zaveda pomembnosti stikov, vendar pa bi po mnenju pritožbenega sodišča morala biti njena vloga aktivnejša. Ni dovolj, da stikov ne preprečuje, temveč jih mora tudi vzpodbujati, oziroma si aktivno prizadevati za ustrezen odnos mladoletne A. A. do stikov s predlagateljem.
Začasni skrbnik zapuščine svoje delo opravljal vestno in v interesu vseh dedičev ter nepristransko, s premoženjem ravna gospodarno, vestno in razumno, zaradi česar ni razlogov za njegovo razrešitev.
V zvezi z ugovorom, da začasni skrbnik zapuščine pošilja pozive med sodnimi počitnicami, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se tudi sodne pošiljke lahko vročajo med sodnimi počitnicami, le roki za pravna sredstva ne tečejo v času sodnih počitnic.
ZTLR člen 29, 72, 72/3. SPZ člen 28, 46. ZSKZ člen 14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobra vera - ignorantia iuris nocet
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja (ki naj bi bilo namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah) bi dejansko pomenilo zaobid predpisov o lastninjenju zemljišč.
Opravičljiva zmota (kot pogoj za obstoj dobre vere) v skladu z načelom ignorantia iuris nocet ne more temeljiti na nepoznavanju prava (to je predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo).
Tožnica utemeljeno opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi.
ZIZ člen 170. ZVEtL člen 15, 15/2. ZVEtL-1 člen 11, 11/1, 11/5, 32.
izvršba na nepremičnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi - dovoljenost izvršbe - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Pri izvršbi na nepremičnine je sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine pri izvršbi na nepremičnine (v tej, dovolilni fazi postopka) načeloma ni ovira, saj bo v primeru vzpostavitve le-te sodišče upoštevalo novo zemljiškoknjižno stanje. Nadaljnja usoda izvršilnega postopka bo odvisna od izida postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Če bo v tem postopku ugotovljeno, da sporni posamezni del res obstaja, dolžnik pa je njegov solastnik ali pa se bo iz njegovega idealnega deleža izoblikoval nov posamezni del, se bodo z vzpostavitvijo etažne lastnine na njem v celoti ohranile pravice, ki so na njih že vpisane (tudi hipoteka, pridobljena v tem postopku) ter bi lahko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine dejansko le ugotovilo pravilno identifikacijsko oznako takega posameznega dela stavbe, kar bo sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00023525
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - kršitev osebnostnih pravic - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nekonkretizirane navedbe - nekonkretizirani pritožbeni razlogi - zadostna obrazložitev
Tožeča stranka ni podala konkretiziranega nezakonitega ravnanja tožene stranke, vzročne zveze in tudi ne škode na strani tožeče stranke, zato ni podana nobena od predpostavk za odškodninsko odgovornost.
Upravnik ima namreč aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad v primeru, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Povedano drugače, upravnik (po materialnem pravu) ni upravičen zahtevati vplačil v rezervni sklad v svojem imenu in na svoj račun, saj so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika), zato so le etažni lastniki materialnopravni upravičenci za izterjavo vplačil v rezervni sklad.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
ZIZ člen 183, 183/4, 183/5, 190, 194. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 87, 87/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - ničnost sporazuma - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - zastavni upnik - predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice - pravica v pričakovanju - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ima na podlagi predznambe zastavne pravice, ki bo v primeru opravičbe učinkovala pred časom sklenitve neposredne prodajne pogodbe, zastavno pravico v pričakovanju in s tem pravni interes za pritožbo.
Sodišče mora v sklepu o domiku oziroma o izročitvi nepremičnine, prodane na podlagi neposredne pogodbe, podati razloge glede veljavnosti prodaje, pri čemer mora v primerih prodaj z neposredno pogodbo na morebitno ničnost sporazuma o prodaji z neposredno pogodbo sodišče paziti po uradni dolžnosti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prodaja vozila - izročitev vozil v posest
Tudi če je v 1. členu kupoprodajne pogodbe zapisano, da tožena stranka - prodajalka kot lastnica proda in prepusti v last ter posest kupcu svoje motorno vozilo (priloga B 2), to v okoliščinah tega primera ni dokazovalo dejanske izročitve v posest.
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je prejelo zapisnik o opravljeni glavni obravnavi v drugi pravdni zadevi s sklenjeno sodno poravnavo pravdnih strank. Sestavni del te sodne poravnave je izjava tožnika o umiku pritožbe v predmetni zadevi, zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožba umaknjena.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozna pritožba - nepravdni postopek - pravni interes prizadetega - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Stališče sodišča prve stopnje, po katerem rok iz 2. odstavka 30. člena ZNP za udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, pa misli, da je z odločbo prizadet njegov interes, začne teči takrat kot udeležencu, ki je sodeloval v postopku, pa mu je bila odločba nazadnje vročena, pri čemer to velja tudi za roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, je prestrogo in je napačno.
Ker je bila kupnina plačana v grobem v enaki višini, kot je bila predvidena v potrjeni prisilni poravnavi, je to za zaključek o odplačnosti cesij in izpolnjenosti načela ekvivalence dajatev bistvenega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022182
ZIZ člen 272. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
zavarovanje z začasno odredbo - namen začasne odredbe - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - skupno premoženje zakoncev
Obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe se presoja v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ne pa glede na bodoča in negotova dejstva, saj je namen začasne odredbe zavarovanje obstoječega stanja.
Zmotno je stališče prvega sodišča, da se v pravdah o razveljavitvi pravnih poslov, s katerimi je tožnica razpolagala z nepremičninami v k.o. X in k.o. Y, ne obravnava zahtevkov, ki bi predstavljali predhodno vprašanje za to pravdo. Res je prav nasprotno, saj je vprašanje (ne)veljavnosti pravnih poslov s temi nepremičninami predhodno vprašanje za to zadevo. Če (dokler) so sporne nepremičnine v lasti tretje osebe, bivši zakonec ne more uspeti z zahtevkom, da te nepremičnine sodijo v skupno premoženje bivših zakoncev.
varstvo posesti - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zamudni sklep - nasprotje med dejstvi in dokazi
Pri izdaji zamudne sodbe (sklepa) ni aktualna presoja oziroma ugotavljanje resničnosti tožbenih navedb, ampak sodišče presoja le, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče ne izvaja dokazov in zato ne ugotavlja, ali dokazi potrjujejo resničnost tožbenih trditev.
Tožnik je v tožbi navedel vsa pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Podrobno je pojasnil, kakšno je bilo zadnje posestno stanje (kaj je imel v posesti oziroma soposesti) in sporno motilno dejanje (na kakšen način je toženka posegla v tožnikovo posest oziroma soposest), kar je vodilo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Med zatrjevanimi pravotvornimi dejstvi in v tožbi predlaganimi dokazi o tožnikovi mirni posesti oziroma soposesti navedenih kletnih prostorov ter o napajanju z električno energijo v teh prostorih preko merilnega mesta toženke ni nobenih nasprotij.