odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetniku - zastopanje na naroku - poravnalni narok - nagrada za posvet s stranko
V skladu z 2. točko tarifne številke 20 OT pripada pooblaščencu za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, nagrada v višini 50 % iz tarifne številke 18.
sklep o začetku stečajnega postopka - imenovanje upravitelja
Sodišče pri imenovanju upravitelja ne more upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik (da je upravitelj iz kraja, kjer je sedež družbe stečajnega dolžnika), saj je edino merilo za imenovanje upravitelja vrstni red zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, kot je določen v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča.
predhodno vprašanje - res iudicata - nasprotna tožba - pravni posel - pacta sunt servanda - meje pravnomočnosti
Pritožba, ki omenja meje pravnomočnosti, spregleda, da je toženka že v zadevi po nasprotni tožbi neuspešno uveljavljala (skoraj povsem) enake ugovorne razloge kot jih uveljavlja v tej pravdi oziroma v pritožbi. Ker je bilo o teh ugovorih že pravnomočno odločeno in ker velja v zvezi z vprašanjem ne bis in idem ekvivalenčna teorija (upošteva se tudi (dejanski) tožbeni temelj), se sodišču prve stopnje zaradi učinkov pravnomočnosti sploh ne bi bilo treba ponovno ukvarjati s presojo velike večine spornih vprašanj. Čeprav se je sodišče prve stopnje s takšno presojo sicer povsem po nepotrebnem ukvarjalo, pritožba zaradi učinka ne bis in idem z izpodbijanjem odvečnih razlogov sodišča prve stopnje ne more biti uspešna, saj ne more doseči presoje, ki bi nasprotovala pravnomočni odločitvi o predhodnem vprašanju. Ne samo neutemeljeno, temveč neupoštevno je zato vsakršno pritožbeno zavzemanje, da 4. točka izjave ne ustvarja pravnega razmerja med pravdnima strankama in da je v tem delu izjava kakorkoli neveljavna. Povedano drugače, toženka s pritožbo v zadevi po tožbi ne more doseči ponovne presoje pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju po nasprotni tožbi.
Predmetna odločitev temelji na predhodni odločitvi o predhodnem vprašanju (na zavezi toženke do tožnice iz veljavne izjave) in na pravilni uporabi Obligacijskega zakonika.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - načelo uspeha
Tožena stranka poleg temelja izpodbija tudi višino stroškov, ki jih mora po odločitvi sodišča prve stopnje povrniti tožniku. Utemeljeno opozarja, da je tožnik prvotno vtoževal 398,78 EUR, plačano mu je bilo 299,18 EUR, kar pomeni 75 %. Delež izpolnitve se šteje kot delež uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZP.
pripoznava obveznosti - pisna pripoznava zastarane obveznosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - razlaga pogodb - dogovorjena pristojnost - uporaba slovenskega prava - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje pri presoji izjave glede na to, kako je objektivno videti (in ne kako jo dolžnik sam razume), ni imelo prav nobenih razlogov, da bi podvomilo v njen pomen oziroma v pravnoposlovno voljo tožene stranke, saj je njeno sporočilo povsem jasno.
Iskanje oziroma dokazovanje prave in resnične volje podpisnika izjave bi bilo ob smiselni uporabi 82. člena OZ potrebno le, če bi bila vsebina izjave objektivno sporna, takšna pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo - dokazilo - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa
V postopku osebnega stečaja se je dolžnik dolžan odzvati na upraviteljeve pozive. Ni v situaciji, ko bi lahko sam upravitelju narekoval način vročanja upraviteljevih pisanj, zato se z zatrjevanim posredovanim predlogom upravitelju o načinu vročanja po pošti ne more razbremeniti svoje odgovornosti za neodzivanje na njegove dopise in pozive za pojasnila o prodaji stanovanja in s tem za kršitev določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da je svojo zakonsko obveznost izpolnil s pavšalno navedbo o poplačilu hrvaških upnikov (brata in prijateljev) iz dobljene kupnine in da na njihovo željo ne more sporočiti njihovih imen.
S poplačevanjem dela svojih upnikov po lastni presoji in njihovo zaščito v smislu njihove neidentifikacije na njihovo željo mora dolžnik nositi tudi posledice svoje nekooperativnosti v predmetnem postopku, ki predstavlja kršitev po 383.b členu ZFPPIPP in s tem utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja
Stečajni postopek, ki se začne nad pravno osebo, se lahko konča na dva načina in sicer: z razdelitvijo stečajne mase upnikom ali brez razdelitve stečajne mase. V konkretnem primeru se je končal z razdelitvijo stečajne mase upnikom s prednostnimi terjatvami.
Dokler razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev predhodnega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, ni dovoljeno začeti plačevati terjatev poznejšega vrstnega reda.
Pritožnik z nekonkretiziranimi pritožbenimi trditvami, da „vsi vemo, da določeni ima premoženje“, ni uspel ovreči pravilnosti izjave stečajnega upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v zvezi s tem zakonom, na kateri temelji odločitev o končanju stečajnega postopka in razrešitvi upravitelja.
motenje posesti - pravica do posesti - lastništvo nepremičnine
Odločilni dejstvi, ki ju je moralo ugotoviti in upoštevati sodišče, sta, ali je tožnik pred opisanim posestmotitvenim ravnanjem tožencev imel sporni del ceste v posesti na način, da je cesto uporabljal za vožnje in ali sta toženca s svojim ravnanjem motila, oziroma preprečila tožniku vožnje. Ali je imel tožnik pravico do posesti na sporni poti, ni pomembno, prav tako ni pomembno lastništvo nepremičnine, po kateri teče sporna cesta.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodstva za opustitve
Pritožbeno sodišče sicer soglaša z navedbami tožene stranke, da upravi ni treba koordinirati, nadzorovati in odgovarjati za vsako ravnanje vsakega zaposlenega, kar še zlasti ne velja za rutinska opravila, ki jih od zaposlenih terja vsakodnevno izvajanje dejavnosti gospodarske družbe in da se postrožena odgovornost za delo sodelavcev, v konkretnem primeru strokovnih služb, po citirani sodbi VS RS nanaša le na posle, ki niso del rutine v rednem poslovanju, temveč imajo za družbo poseben pomen in posebne ekonomske učinke. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenimi navedbami tožene stranke, ki pa jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni uveljavljala, da je šlo za tak rutinski posel oziroma za opravila rednega poslovanja družbe, za katerega koordinacija in nadzor s strani uprave ni bil potreben in posledično ta ni odgovorna, tudi v obravnavanem primeru. Nedvomno je šlo pri obravnavanem projektu za poseben posel izven običajnega oziroma rednega poslovanja družbe tožeče stranke, je odločitev za sklenitev sporne zakupne pogodbe terjala še toliko večjo pozornost, pridobitev ustreznih informacij, organizacijo in nadzor nad delom vseh pristojnih služb s strani tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust
V tožničinem primeru je šlo za individualni odpust. Tožena stranka se je resda zavezala k uporabi določenih ukrepov v smislu teh določb podjetniške kolektivne pogodbe, kar pa še ne pomeni, da je bila dolžna uporabiti vsa določila kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
Tudi zapis v odpovedi, "da je delodajalec preveril, ali bi bilo delavko mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, vendar te možnosti ni bilo", ne pomeni, da je tožena stranka prevzela obveznost tožnici ponuditi drugo delovno mesto v smislu podjetniške kolektivne pogodbe. Predvsem pa tudi zakon ne predpisuje več tovrstne obveznosti delodajalca, da bi prišla v poštev uporaba institutov, ki so se nanašali na vprašanje pravilne izpolnitve te obveznosti po prej veljavnem ZDR.
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev o nezakoniti odpovedi napačno oprlo tudi na ugotovitev, da tožena stranka ni upoštevala tožničine prednostne pravice do zaposlitve. V tej zadevi gre za spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za spor o kršitvi prednostne pravice do zaposlitve, na katero se nanaša sporni ukrep tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravni pouk - učinki pravnomočnosti - pravica do pritožbe
V zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče ravnalo nepremišljeno, saj je ta sklep izdalo, ne da bi vedelo, kdaj je obdolženec prejel sodbo istega sodišča, kar je ključno za ustrezen pravni pouk na navedenem sklepu. Skladno z določbo tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, je dovoljena pritožba samo skupaj s pritožbo zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če pa je ta pravnomočna, pa s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V času izdaje sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 sodba istega sodišča z dne 28. 1. 2019 še ni bila pravnomočna, temveč je to postala dva dni po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep 6. 2. 2019, kar pomeni, da je le-to formalno pravno sicer podalo pravi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, vendar pa je na tak način dejansko obdolžencu to preprečilo, saj je obdolženec ta sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 2. 2019, kar pomeni tri dni po pravnomočnosti navedene sodbe. V teh okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo počakati in se prepričati o datumu vročitve sodbe z dne 28. 1. 2019 obdolžencu, počakati na njeno pravnomočnost in zatem izdati navedeni sklep z ustreznim pravnim poukom, da obdolženec to odločitev lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storilec se je na tak način ves čas postopka skliceval na to, da v času storitve obravnavanega prekrška ni bil v svojem vozilu, pri tem pa se je skliceval na dokaz, ki ga je predložil prekrškovni organ, ta dokaz pa je sodišče prve stopnje izvedlo tudi z dodatno povečavo navedene fotografije, z vpogledom vanjo in zatem s primerjavo osebe v vozilu s storilcem. Storilec je na tak način nedvomno predložil razbremenilni dokaz s predlogom za izvedbo dokaza prekrškovnega organa oziroma navedene fotografije, sodišče pa je v skladu z načelom proste presoje dokazov ocenilo, da je storilec s tem dokazom izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da naj bi on v časovnih in krajevnih okoliščinah iz plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 16. 8. 2018 vozil svoj osebni avtomobil.
Novela ZIZ-L, ki je začela veljati 25. 3. 2018, je v prehodnih in končnih določbah določila, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če pa je v izvršbi na nepremično do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo devet mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok za izpolnitev pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - formularna pogodba - vračilo izplačanih sredstev
Rok za izpolnitev pogodbe za celoten sklop kazalcev, ki govorijo o uspešni realizaciji pogodbe, je v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija določen enotno. Ker med strankama ni sporno, da je toženec svojo pogodbeno obveznost izpolnil, upoštevajoč kazalec iz drugega odstavka 4. člena pogodbe glede znanstvenega članka, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen pred iztekom roka, določenega v 5. členu pogodbe, tožnica s tožbenim zahtevkom na vračilo sredstev ne more uspeti.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.