V procesnem položaju, ko je bil nad družbenikom družbe začet stečajni postopek in je treba unovčiti njegovo premoženje v stečajnem postopku je materialnopravno pravilno pri odločitvi o predlagani začasni odredbi sodišče prve stopnje uporabilo ZFPPIPP.
Očitno sploh ne gre več za iste historične dogodke, pri čemer je potrebno pritrditi zagovorniku tudi, ko navaja, da gre v ponovljenem postopku tudi za časovno povsem neopredeljene posamezne dogodke, ki so opisani tako, da se ne da razbrati, kje bi naj do v izreku navedenih dogodkov sploh prišlo in koliko historičnih dogodkov se obdolžencu pravzaprav sploh očita.
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
preživninska obveznost otrok do staršev - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga - delovna zmožnost
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.
izvršba na nepremičnine - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - rok za izpraznitev - obrazložitev sklepa - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vabilo na dražbo - stranka v postopku - nezakonitost javne dražbe
Ker ZIZ posebnih določb o določitvi roka za izpraznitev nepremičnine nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok za izpraznitev ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti.
Sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Šele pravnomočen sklep o izročitvi je podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice kupca in šele tedaj tako tudi nastane dolžnikova obveznost, da nepremičnino izprazni, saj za bivanje v njej nima več pravnega naslova. Sodišče lahko izpraznitev tako naloži šele v določenem roku po pravnomočnosti sklepa o izročitvi in ne že v določenem roku po prejemu sklepa sodišča prve stopnje.
Le tisti dolžnik, ki je lastnik nepremičnine, ki se na konkretnem dražbenem naroku prodaja, je na dolžniški strani stranka, ki jo je treba vabiti na narok, na katerem se bo prodajala njegova nepremičnina.
Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj, t.j. opravo javne prodaje nepremičnine. Vendar navedeno velja le, če je dolžnik poplačal tudi vse pristopne upnike.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - odmera preživnine - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija - otroški dodatek - pravica do socialnih prejemkov - preiskovalno načelo - dokazno breme - dokazna pravila
Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke.
Znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) se ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 82, 82/2, 86, 86/3, 86, 86/4, 91, 339, 339/2. ZZZDR člen 192, 192/1.
izredno pravno sredstvo - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravdna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - skrbništvo - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi.
Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.
V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021895
URS člen 158. ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 319.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - naknadno spremenjene okoliščine - odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočnost odločbe - sprememba pravnomočne odločbe - enoosebna družba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Sodišče prve stopnje je o predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse tožeče stranke za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in za pritožbeni postopek že odločilo s sklepoma z dne 2. 10. 2014 in dne 5. 5. 2017, ki sta postala pravnomočna. V to odločitev prvostopenjskega sodišča ni mogoče več posegati. Že sprejetih odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje in tudi za pritožbeni postopek ni dovoljeno ponovno presojati. Ne glede na dejstvo, da so se okoliščine premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pri tožeči stranki naknadno poslabšale, tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti. Gre za naknadno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih pa ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve. Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku določenem z zakonom. Da bi bilo dopustno v postopku za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, ki so nastale po izdaji sodne odločbe zahtevati spremembo pravnomočne odločitve, pa v zakonu ni določeno.
Socialnega stanja imetnika poslovnega deleža družbe pri odločanju o oprostitvi sodne takse ni mogoče upoštevati. Tudi če gre za enoosebno družbo, je ta statusno ločena od edinega družbenika. Za odločitev o delni taksni oprostitvi je odločilno le premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021446
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 116, 116/1, 190, 190/1, 193, 299, 299/1, 378, 378/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pravica do izjave - nedopustni pritožbeni razlogi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
S tem, ko je iz razloga, za katerega ne odgovarja nobena od strank, postala nemogoča izpolnitev tožene stranke za montažo kovinskega podesta, je na podlagi določbe prvega odstavka 116. člena OZ prenehala tudi obveznost tožeče stranke za to, da ji omogoči dostop na objekt (česar še ni izpolnila) in tudi obveznost plačila te storitve. Hkrati pa je tožeča stranka pridobila pravico terjati nazaj že plačani avans za montažo kovinskega podesta po pravilu iz 190. člena OZ.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravna podlaga za nastanek obveznosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
javni uslužbenec - premestitev - III. kategorija invalidnosti
Ni mogoče slediti tožnikovemu zavzemanju, da ni podan razlog za premestitev iz izpodbijanega sklepa, ker je delovno mesto po vsebini in kraju opravljanja ostalo enako. Za obstoj delovnih potreb, zaradi katerih je lahko javni uslužbenec premeščen na podlagi 147. člena ZJU, šteje tudi sprememba organizacijske strukture in umeščenosti delovnih mest. Za obstoj poslovnega razloga za premestitev zaradi delovnih potreb iz 149. člena ZJU ni nujno, da se delo na delovnem mestu vsebinsko spremeni, tak razlog je lahko tudi sprememba organizacijske enote, v katero je delovno mesto umeščeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023276
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - odpoved pravici - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da se je tožnica s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 10. 2013 odpovedala uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Ob ugotovitvi izvedenca, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno dne 21. 11. 2014, tožnici obseg vtoževane škode na dan podpisa sporazuma še ni bil znan, zato se tožnica ni mogla odpovedati zahtevku, ki še ni zapadel in glede katerega še ni začel teči niti zastaralni rok.
Okoliščina, da tožena stranka ni lastnica skladišča, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ni bistvena za presojo njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka uporabnik skladišča, vanj so običajno prihajali njeni zaposleni iskat stvari za potrebe dela pri toženi stranki, kar pomeni, da gre navedeni prostor nedvomno šteti za kraj, kjer je tožnica opravljala delo.
Okoliščina, da se je tožnica leta 2013 vrnila na delo, sprva za krajši delovni čas, nato pa do prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za polni delovni čas, ne pomeni, da je s tem pretrgana vzročna zveza med škodnim dogodkom in zdravljenjem tožnice v letu 2014.
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.