• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 29
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL Sodba II Cp 2436/2018
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00022289
    ZPP člen 105, 180a, 277, 277/1, 318.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za vložitev odgovora na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - sestavine tožbe - osebni podatki - pooblastilo brez datuma
    Datum ni pogoj za veljavnost pooblastila pooblaščencu.
  • 222.
    VSL Delna sodba II Cp 63/2019
    17.4.2019
    STVARNO PRAVO
    VSL00023079
    SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 67/5, 99, 100.
    zahteva za prenehanje vznemirjanj - prenehanje vznemirjanja solastnika - skupno upravljanje stvari v solastnini - razdelitev solastne nepremičnine - sodna poravnava - delitev stvari v naravi - postavitev nadstreška - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - redno upravljanje solastne stvari - posel, ki presega redno upravljanje - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
    Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.

    Toženkina postavitev lesenega nadstreška brez soglasja drugega solastnika (tožnice) pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.

    Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.
  • 223.
    VSL Sklep I Cp 548/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00022330
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
    spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
    V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).

    Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
  • 224.
    VSL Sklep I Cpg 221/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00022015
    ZPP člen 81, 81/1.
    smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
    Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

    Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
  • 225.
    VDSS Sodba Pdp 131/2019
    17.4.2019
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00024606
    Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
    imenovanje v naziv - uradnik
    Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.
  • 226.
    VSL Sklep II Cp 406/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00022001
    ZPP člen 374, 374/1.
    vložitev revizije - pravočasna revizija - dopolnitev revizije - dopolnitev revizije po izteku roka - prepozna dopolnitev revizije - predložitev dokaza
    Dopolnjevanje revizije bodisi s trditvami bodisi z dokazi (čeprav "le" s prevodi že predloženih listin v tujem jeziku) po roku določenem za vložitev revizije, je prepozno in nedovoljeno dopolnjevanje.
  • 227.
    VSL Sklep II Cp 558/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00023837
    ZPP člen 154, 154/1, 155.
    odmera pravdnih stroškov - načelo končnega uspeha - brezplačna pravna pomoč - predpravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek
    Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
  • 228.
    VSL Sklep II Cp 302/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00022562
    ZPP člen 105a, 105a/3, 117, 117/2, 120, 120/2, 137, 137/1.
    zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potovanje v tujini - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev pooblaščencu
    Rok za plačilo sodne takse je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo tožnikovemu pooblaščencu, ne glede na čas tožnikove dejanske seznanitve z navedenim sklepom.
  • 229.
    VSL Sklep I Ip 223/2019
    17.4.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00024161
    ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
    izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
    Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.

    Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
  • 230.
    VSL Sklep IV Cp 501/2019
    17.4.2019
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00022184
    ZPP člen 411. ZZZDR člen 105, 106.
    začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - poseg v pravnomočno odločbo - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba pravnomočne začasne odredbe
    Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom CSD, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ni mogoče izvajati.
  • 231.
    VSL Sklep II Cp 437/2019
    17.4.2019
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00024081
    ZD člen 131, 131/1, 192. SPZ člen 11.
    začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
    ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

    Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
  • 232.
    VDSS Sodba Pdp 76/2019
    17.4.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00024750
    ZDR-1 člen 74, 81, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo pred odpovedjo - reintegracija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pritožbena obravnava
    Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati.

    Tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnih opozoril, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 233.
    VDSS Sodba X Pdp 71/2019
    17.4.2019
    DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00024117
    ZRSin člen 7.. ZDSS-1 člen 6a, 6f.. ZSPJS člen 13, 42, 42/1, 42/2.. ZKolP člen 11.. URS člen 76.. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ? tarifni del (2017) člen 1.
    kolektivni delovni spor - sindikati - delavci policije - aneks h kolektivni pogodbi, ki ga ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati
    Aneks št. 3 h KPDU je od 16 podpisnikov na sindikalni strani, reprezentativnih za področje javnega sektorja, podpisalo 7 sindikatov. Med podpisniki ni bilo predlagatelja (in Sindikata B.), kar pa ne pomeni, da je bil aneks neveljavno sklenjen. Interese policistov v zvezi s to kolektivno pogodbo dejavnosti ne zastopata le predlagatelj in Sindikat B., ampak tudi drugi sindikati, ki so pridobili reprezentativnost za zaposlene v državni upravi, kamor sodijo tudi policisti.
  • 234.
    VSL Sodba I Cpg 671/2018
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00022122
    OZ člen 239, 239/1, 419, 435. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    dobava blaga - odstop terjatve (cesija) - večkratna cesija iste terjatve - obvestilo o odstopu - stanje ob zaključku glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - domneva priznanja dejstev - pavšalni ugovori - pravica do dokaza - pravno relevantna dejstva - nesporna dejstva - nepotreben dokaz - predlaganje dokazov - razpravno načelo - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti
    Sodišče prve stopnje lahko, izhajajoč iz časovnih mej pravnomočnosti, pri odločanju o zadevi upošteva vsa dejstva, ki so obstajala do trenutka zaključka glavne obravnave (in so se stranke nanje pravočasno sklicevale).

    Za dolžnika naznanilo o sklenjeni pogodbi o odstopu ne pomeni nič drugega kot manifestacijo tujega pravnega razmerja, pomembno pa je le zaradi tega, ker (šele) z njim nastane dolžnikova obveznost, da terjatev namesto odstopniku veljavno izpolni prevzemniku.
  • 235.
    VSL Sodba I Cp 2455/2018
    17.4.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00022097
    OZ člen 50, 50/1.
    darilna pogodba - navidezna darilna pogodba - odplačni pravni posel - vlaganja v nepremičnino - prava pogodbena volja - priznanje solastniškega deleža
    Ni odločilno, ali vrednost na toženko prenesenega solastninskega deleža na nepremičnini dejansko ustreza njenim predhodnim vlaganjem v nepremičnino, temveč ali so ob sklepanju pogodbe stranke želele skleniti darilno pogodbo ali dejansko pogodbo o odplačnem prenosu. Predmet odločanja v tej pravdni zadevi ni ugotovitev prispevka oziroma deleža posamezne pogodbene stranke z vlaganji temveč ocena, ali je darilna pogodba simuliran pravni posel, pri čemer je bila prava pogodbena volja strank sklenitev pogodbe o priznanju solastninskega deleža.
  • 236.
    VSL Sklep I Cpg 182/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00022079
    ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1. SPZ člen 66, 66/3, 107, 124, 124/1. ZPP člen 13, 13/1.
    predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica solastnika - solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - predkupna pravica etažnega lastnika - predhodno vprašanje
    Po presoji pritožbenega sodišča upnica s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje kot bistveno pravilno ugotovilo, da je na poslovni stavbi na navedenem naslovu v zemljiški knjigi vknjižena solastnina, kar tudi v pritožbenem postopku ni sporno. To pa pomeni, da je poslovna stavba neetažirana. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107. člen SPZ). Za nastanek etažne lastnine je torej odločanje pridržano posebnim organom oziroma posebnemu postopku, zato tega vprašanja ne more rešiti sodišče kot predhodnega vprašanja v sporu, s katerim bi upnica od dolžnice zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov. V sporu med upnico in dolžnico oziroma v postopku zavarovanja drugi solastniki poslovnih prostorov v tej stavbi ne sodelujejo, zato bi bilo z odločanjem o dejanski etažni lastnini kot o predhodnem vprašanju poseženo v njihovo zakonito predkupno pravico, ne da bi imeli drugi solastniki sploh možnost sodelovati v postopku in se o zahtevku upnice izjaviti.

    Ni mogoče spregledati, da je zakonita predkupna pravica urejena ne le v tretjem odstavku 66. člena SPZ, po katerem imajo drugi solastniki pri prodaji solastne nepremičnine predkupno pravico, temveč je določena tudi v 124. členu SPZ. Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico (prvi odstavek 124. člena SPZ). Tudi če bi bilo mogoče pritrditi upničinim pritožbenim navedbam o tem, da je treba solastnike v stavbi na naslovu ... šteti za etažne lastnike, bi bilo treba upoštevati navedeno določbo, po kateri imajo drugi etažni lastniki v primeru prodaje posameznega dela prav tako zakonito predkupno pravico.
  • 237.
    VSL Sklep I Cp 253/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00022324
    SPZ člen 24, 24/1, 25, 32, 33, 35. ZPP člen 8.
    motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
    Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
  • 238.
    VSL Sodba I Cpg 698/2018
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00024262
    ZPP člen 8, 338, 338/1, 338/1-2, 353. OZ člen 666.
    prevozna pogodba - prevozne storitve - plačilo za prevoz - dobavnica - datum oprave storitve - izdaja računa - končni račun - dokazna ocena - pomen dokazov - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je v skladu s prosto dokazno oceno lahko upoštevalo in ocenilo katerekoli dokaze tožeče stranke.

    Nepomembno je, katerim dokazom daje subjektivno vrednost tožena stranka, oz. katere ona šteje za relevantne, pač pa je pomembna njihova objektivna dokazna teža.
  • 239.
    VSL Sodba I Cp 2446/2018
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00022093
    OZ člen 202, 202/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
    poslovodstvo brez naročila - pravice poslovodje brez naročila - nujna in koristna gestija - potrebni in koristni stroški - korist - izvenpravdni pobot - procesni pobot - izjava o pobotu - pogodba o kompenzaciji - sanitarna sečnja - plačilo računov - kupnina - dokazno breme - prepozen dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote
    Toženka (gestor) lahko skladno z določbo prvega odstavka 202. člena OZ zahteva le povračilo potrebnih in koristnih stroškov, ne pa tudi drugih v obeh spornih računih navedenih stroškov, ki jih ne moremo šteti med dela sanitarne sečnje. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe OZ o poslovodstvu brez naročila, ko je presodilo, da stroški dela toženke, odvetniški stroški ter računovodski stroški niso stroški sanitarne sečnje, katere bi bila tožnica dolžna kriti na podlagi določb o nujni gestiji.
  • 240.
    VSL Sodba II Cp 494/2019
    17.4.2019
    STVARNO PRAVO
    VSL00022030
    SPZ člen 99.
    negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - košnja trave - poseg v lastninsko pravico - obstoj služnostne pravice - dovoljen poseg v lastninsko pravico - obseg pravice - vsebina tožbenega zahtevka in izreka

    Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo).

    Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice.

    Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.

  • <<
  • <
  • 12
  • od 29
  • >
  • >>