ZPP člen 105a, 105a/3, 117, 117/2, 120, 120/2, 137, 137/1.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potovanje v tujini - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev pooblaščencu
Rok za plačilo sodne takse je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo tožnikovemu pooblaščencu, ne glede na čas tožnikove dejanske seznanitve z navedenim sklepom.
izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.
Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024262
ZPP člen 8, 338, 338/1, 338/1-2, 353. OZ člen 666.
prevozna pogodba - prevozne storitve - plačilo za prevoz - dobavnica - datum oprave storitve - izdaja računa - končni račun - dokazna ocena - pomen dokazov - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v skladu s prosto dokazno oceno lahko upoštevalo in ocenilo katerekoli dokaze tožeče stranke.
Nepomembno je, katerim dokazom daje subjektivno vrednost tožena stranka, oz. katere ona šteje za relevantne, pač pa je pomembna njihova objektivna dokazna teža.
pravica do povrnitve škode - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - krivdno povzročeni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožničine poškodbe, potek zdravljenja in trajne posledice. Zato je prisojena odškodnina primerna ob upoštevanju pravnega standarda iz 179. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo težave in bolečine pri hoji pri odškodnini iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato ni mogoče iste vrste škode (občasne fizične bolečine) prisoditi pri odškodnini iz naslova fizičnih bolečin.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe v okviru deficitarne dejavnosti kulturnih domov in ustanov Slovenije (2013) člen 1, 2, 4. ZASP člen 151, 151/4, 156, 156/4, 157a, 157a/2, 157e, 167.
višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko delo
Toženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo pred odpovedjo - reintegracija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pritožbena obravnava
Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati.
Tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnih opozoril, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.
Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, je zmotno.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
imenovanje v naziv - uradnik
Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00024084
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65.
gradbena pogodba - splošni pogoji FIDIC - plačilo za storitev gradnje - začasna situacija - potrditev situacije - pravica do plačila za delo - odstop od pogodbe - stečaj glavnega izvajalca - opravljena gradbena dela - vrednost del - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - odlog plačila - zakonsko pobotanje - uzance
Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.
Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.
Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - košenje trave - poseg v lastninsko pravico - obstoj služnostne pravice - dovoljen poseg v lastninsko pravico - obseg pravice - vsebina tožbenega zahtevka in izreka
Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo).
Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice.
Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.
solastnina - delitev solastnine - odlog delitve - pravica zahtevati delitev stvari - časovna neprimernost delitve - razmere na trgu - padec tržne cene - predvidljivost
Neugodne tržne razmere na nepremičninskem trgu bi sicer v določenih okoliščinah lahko bile relevantne pri oceni časovne neprimernosti delitve (npr. pričakovana rast cen nepremičnin, ki je časovno predvidljiva). Pri odlogu delitve solastnine se namreč lahko upošteva le tiste upravičene razloge, ki so prehodne narave in s predvidljivim prenehanjem, kar pa za ta primer gotovo ne velja. Predlog, katerega edini in očiten namen je čakati na padec cen nepremičnin zaradi nižje vrednosti solastninskih deležev ostalih solastnikov v primeru fizične delitve z dokupom, ne more biti cilj odloga delitve.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - pravica do posesti
Tožnica zatrjuje, da je lastnica in posestnica poslovnega prostora in stvari v njem. Pravni naslov za njeno posest in uporabo je zatrjevana lastninska pravica. V kolikor bi bila izvršba realizirana, bi bil poslovni prostor, če so tožničine trditve resnične, v izvršbi izpraznjen njenih (in ne dolžnikovih) stvari in oseb (pri čemer dolžnik ni zgolj fizična oseba, ampak tudi zakoniti zastopnik tožnice), nato pa (po trditvah tožnice) njen prostor izročen v posest toženki. Tožničina zatrjevana lastninska pravica s tem sicer ne bi prenehala, bilo pa bi vanjo brez dvoma nedopustno poseženo. Tožnici bi bila namreč lastninska pravica z izvršbo v njenem pomembnem delu, to je pravici do posesti in uporabe omejena, pri čemer za tako omejitev izvršilni naslov ne obstaja.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V konkretnem primeru si pritožnica po presoji pritožbenega sodišča, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, prva toženka od tega ne bi imela nobene pravne koristi. Kolikor pa želi s pritožbo izpodbiti predhodno začasno odredbo, izdano zoper njo, je treba pojasniti, da tega s predmetno pritožbo ne more doseči. Nedovoljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrglo
obnova postopka - vmesna sodba - obnovitveni razlogi - novo dejstvo in nov dokaz - upravna odločba - razveljavitev gradbenega dovoljenja - kategorizacija občinskih cest - javna pot - stvarna služnost - pridobitev služnosti
Ključno je torej, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano ravno zaradi izdanega Odloka, ki je sporno pot kategoriziral za občinsko cesto, s čimer je imela tožeča stranka upravičeno pričakovanje, da ima do svojih zemljišč zagotovljen neoviran dostop zemljišč, na katerih je nato izvedla gradnjo objektov. Iz odločbe o razveljavitvi gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno, ker je tožena stranka z navedenim Odlokom s podzakonskim aktom (protiustavno) razlastila zasebne lastnike zemljišč na sporni poti. Razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja torej ni v sferi tožeče stranke, kot je to zmotno trdila pritožnica, temveč v sferi tožene stranke. Tožena stranka bi lahko nastalo protiustavno stanje sanirala z eno od zgoraj navedenih možnosti, česar ni storila. Zato dejstvo, da je gradbeno dovoljenje razveljavljeno, tožene stranke ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi njenega protipravnega ravnanja (izdaje Odloka in nato sklepa, s katerim je sporno pot izvzela iz kategorizacije občinske ceste).
Tudi dejstvo, da je tožeča stranka s sodno uveljavitvijo služnosti čakala, v konkretnem primeru ne more iti v breme tožeče stranke, saj je zaradi izdanega Odloka o kategorizaciji sporne poti za javno (občinsko) pot in izdanega gradbenega dovoljenja, upravičeno pričakovala, da ima do svojih zemljišč neoviran dostop. V navedenih okoliščinah, ko je bila pot kategorizirana kot javna, vprašanje služnosti logično ni bilo relevantno, ker služnost v primeru, ko je pot javna (in jo lahko vsak uporablja), ni niti potrebna, niti mogoča, saj na javni cesti (ki je javno dobro) ni mogoče pridobiti stvarnih pravic.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Ni res, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prvo pripravljalno vlogo toženke štelo kot nepotrebno za pravdo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka v odgovoru na tožbo tožbo prerekala po temelju in višini. Ne da bi tožnik karkoli odreagiral na navedbe v odgovoru na tožbo, je toženka vložila vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem spornega števila ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzacijo ur in plačilo nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo. Zato sodišče prve stopnje toženki stroška za to vlogo utemeljeno ni priznalo.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - separatio bonorum - zapustnikov dolg - dolg zapuščine - prehod zapuščine na dediča
Zapustnikovi dolgovi so obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti. Pravila za poplačilo teh dolgov po dedičih so predpisana v III. poglavju Zakona o dedovanju. Eno od teh pravil je vsebovano v 143. členu Zakona o dedovanju, ki določa, da zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja.
Pogoj za ločevanje zapuščine od dedičevega premoženja je obstoj zapustnikovih dolgov. Vsebinska presoja zatrjevanih terjatev oz. dolgov privede do spoznanja, da zapustnikovi dolgovi niso niti zatrjevani niti izkazani.
preprečevanje nasilja v družini - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - psihično nasilje - objava sodbe
Glede na trditve predlagateljic, potrjene s priloženimi dokazi, je pravilen zaključek sodišča, da se predlagateljici zaradi objave sodbe počutita ponižani in ogroženi ter ob objavi njunih osebnih podatkov čutita duševno stisko, zato je psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena ZPND podano.