Sodišče prve stopnje je tožniku omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija, in s pooblastilom odvetniku za zastopanje v tem postopku. Ker se tožnik, kljub temu da mu je bil sklep pravilno vročen in da je vseboval opozorilo na posledice, ni odzval na poziv sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 181. ZPKri člen 6. Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 90.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - pokojninska doba - odmera pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba
ZPKri kot specialni predpis daje podlago za ponovno odmero pokojnine v primeru štetja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, vendar pa glede same odmere pokojnine nima posebnih določb, zato je treba uporabiti določbe splošnega predpisa, ki ureja odmero pokojnin. Tožniku je bila v letu 1991 priznana pravica do pokojnine in je bil upokojen po določbah tedaj veljavnega Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Določba 90. člena Statuta določa, da invalidska pokojnina skupaj z dodatkom za invalidnost ne sme presegati 85 % pokojninske osnove, to pravilo pa je treba upoštevati tudi v tožnikovem primeru.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj jo je tožena stranka podala pet mesecev po tem, ko se je seznanila z razlogi za odpoved na zagovoru tožnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.
Ker v matični evidenci brez krivde tožnika ni bilo podatkov o njegovi plači za sporno obdobje, je sodišče prve stopnje na podlagi drugih dokazov pravilno ugotovilo, kakšno plačo je prejemal tožniku primerljiv delavec. Na tej podlagi je pravilno sklepalo, kakšna je bila tožnikova plača v spornem obdobju, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.
Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
ZZVZZ člen 19, 28. ZPIZ-1 člen 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 22/3.
poškodba pri delu
Poškodba, ki jo je tožnik utrpel na športno zabavni prireditvi, za katero je imel odobreno opravičeno odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, se ne šteje za poškodbo pri delu, saj je bilo posebej določeno, da tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost in v prostem času.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje
Ker pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni nastala invalidnost I. kategorije invalidnosti, ampak je bil tožnik še vedno invalid III. kategorije invalidnosti. ni pa izpolnil starostnega pogoja 63 let, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
delni umik predloga za izvršbi - sklep o ustavitvi izvršbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Delni umik je dispozitivno dejanje upnika, za katerega od dolžnika ne potrebuje soglasja. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovor.
Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je na delovnem mestu natakar prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi racionalizacije poslovanja oziroma zaradi slabšega poslovanja tožene stranke. Zmanjšal se je obseg poslovanja, zato je tožena stranka začela z reorganizacijo poslovanja v smislu zmanjšanja števila zaposlenih na delovnem mestu natakar. Tožena stranka tožniku formalno res ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarskega pomočnika (ker je šlo le za zaposlitev drugega delavca za določen čas), vendar pa ravnanje tožene stranke, ko je v času odpovednega roka tožnika na novo zaposlila delavca na delovno mesto natakarskega pomočnika (celo z višjo plačo, kot jo je imel tožnik po pogodbi o zaposlitvi), kaže na ravnanje, ki ni dopustno, saj nasprotuje samemu zakonu in dejansko pomeni obid zakona. Zaposlitev novega delavca pomeni, da odpoved ni bila podana iz razlogov racionalizacije poslovanja oziroma da zatrjevani poslovni razlog ni podan.
ZIZ člen 9, 9/4, 38, 38/5, 239, 257, 257/1, 258, 258/1-1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 431.
predhodna odredba – začasna odredba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za razliko od predhodne odredbe, je začasna odredba takšno sredstvo zavarovanja, glede katerega je pogoj za njeno izdajo izkaz verjetnosti obstoja (denarne oziroma nedenarne) terjatve upnika do dolžnika.
tožba na prenos znamke - izbrisna tožba - slaba vera prijavitelja
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Ne drži, da že zgolj ponudba za odkup znamk po visoki ceni dokazuje slabo vero za nazaj (v času prijave spornih znamk).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice - javna listina
Za priznanje pravice do Zoisove štipendije bi tožnik poleg pogoja o zahtevani povprečni oceni v zaključnem razredu osnovne šole moral izpolnjevati tudi drugi pogoj, to je, da bi bil identificiran kot nadarjen učenec skladno s Konceptom: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 101, 102, 129, 129/1, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji - nujno zdravljenje
Zgolj pavšalna navedba, da so v Sloveniji za implantacijo kolka dolge čakalne dobe, še ne pomeni, da je s tem podana upravičenost za napotitev na zdravljenje v tujino. Šele če bi tožnica predložila dokaz, da ji implantacija kolka v Sloveniji zaradi predolgega čakanja ni bila zagotovljena, bi bila s tem podana podlaga za odobritev zdravljenja oziroma za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
Tožeča stranka ima sedež v Ljubljani, kjer se nahaja tudi sodišče, ki je odločalo o sporu. Zato odvetniku, ki ima sedež v Škofji Loki, prevoznih stroškov ni mogoče naložiti v breme tožene stranke, ki je v pravdi propadla, pač pa jih mora trpeti tožeča stranka sama.
ZPP člen 385, 385/2, 391, 391/1. ZOdvT člen 36. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101-2.
prisilna hospitalizacija – zagovornik po uradni dolžnosti – nagrada za postopek
Zagovornici ne pripada višja nagrada za postopek (po tarifni številki 3100 ZOdvT), saj jo je sodišče prve stopnje (materialnopravno pravilno) odmerilo v višini (in po tarifni številki – druga točka tarifne številke 3101 ZOdvT) predlagani v stroškovniku.