sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – sprememba sklepa o izvršbi – vmesni procesni sklep – sodniški pomočnik
Sklep o vstopu novega upnika po vložitvi predloga za izvršbo po vsebini pomeni subjektivno spremembo sklepa o izvršbi na upniški strani in je konstitutiven, zato po svoji pravni naravi ne pomeni zgolj vmesnega procesnega sklepa.
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave.
Tožnica tožbe ni umaknila, ker bi toženka izpolnila zahtevek, to je podala pisni preklic poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, pač pa zaradi seznanitve z dejstvom, da bo/je poziv za unovčitev garancije s strani toženke neuspešen.
ZIZ člen 9, 9/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 339/1.
predlog za izdajo predhodne odredbe – slabo finančno stanje dolžnika – neprerekana dejstva – priznana dejstva – relativna bistvena kršitev postopka
Trditve o slabem finančnem položaju dolžnika so ostale neprerekane in se zato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane. Kljub temu je sodišče prve stopnje odločilo, da slabo finančno stanje dolžnika ni izkazano. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določila 7. člena, 212. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč samo drugače presodilo dejstva, za katera bi moralo upoštevati, da jih je stranka smiselno priznala.
pritožba zoper sklep o dedovanju – rok za pritožbo – pravica do pritožbe – odpoved dedovanju – stranke zapuščinskega postopka – prehod dediščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Sodišče druge stopnje praviloma odloča samo o pritožbah, ki so vložene pravočasno, skladno s tretjim odstavkom 173. člena ZD pa lahko upošteva tudi nepravočasno pritožbo, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, česar v obravnavani zadevi ni mogoče utemeljiti. Pritožnica, za katero iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se je dedovanju po pokojni M. P. odpovedala, se namreč v pritožbi smiselno zavzema za spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da sodišče tudi njo razglasi za zakonito dedinjo po pokojni. S tem, ko bi tudi njej pripadel ustrezen delež na zapuščini in bi se ustrezno zmanjšali dedni deleži preostalih zakonitih dedičev, bi bile pravice teh, ki se opirajo na izpodbijani sklep, v primeru ugodne rešitve pritožbe namreč prizadete.
Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku imajo samo stranke, ne pa tudi tretje osebe.
Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar na podlagi 143. člena ZD zaradi poplačila svojih terjatev zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev, česar pa pritožnik v predmetnem zapuščinskem postopku ni uveljavljal.
Po ZD zapuščina po sili zakona (ipso iure) preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). Glede na sistem dedovanja, ko zapuščina nikoli ni brez titularja, dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD), v sorazmerju s svojimi dedni deleži (četrti odstavek 142. člena ZD. Zapustnikovi dolgovi tako niso sestavni del zapuščine in se praviloma (če ni dogovora dedičev) ne ugotavljajo v zapuščinskem postopku. Določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika se smiselno uporabljajo tudi za dolgove zapuščine, torej tiste, ki so nastali po smrti zapustnika, vendar pa dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se sodišče v zapuščinskem postopku o takšnem dolgu ne opredeljuje in ga s sklepom o dedovanju ne rabi zajeti (razen če je glede tega med dediči sklenjen dogovor), upnik pa ga lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
V kolikor je bila volja pritožnice takšna, bi morala izrecno izraziti, da se dedovanju odpoveduje oziroma svoj dedni delež odstopa v korist določenega sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD), v kolikor pa bi svoj dedni delež odstopila osebi, ki ni dedič po pokojni, kakor je I.B., česar s svojo izjavo ni pravno veljavno storila, pa bi jo sodišče prve stopnje obravnavalo kot zakonito dedinjo, izjavo o odstopu dediščine pa bi lahko razumelo le kot zavezo dediča, da po razdružitvi dediščinske skupnosti tretji osebi prepusti premoženjsko korist, ki jo je prejel na račun svojega dednega deleža (tretji odstavek 146. člena ZD).
Z ozirom na določilo tretjega odstavka 207. člena ZD je sodišče prve stopnje pravice pritožnice, ki ni prišla na narok, čeprav je bila v redu povabljena, pravilno obravnavalo po podatkih, s katerimi je razpolagalo in upoštevajoč njeno pisno izjavo o odpovedi dediščini, ki je prispela do izdaje sklepa o dedovanju.
Protispisen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovenga razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen.
Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist. Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo.
izključitev protipravnosti - skrajna sila – dejansko stanje
Vprašanje obstoja skrajne sile, kot razloga za izključitev protipravnosti ravnanja, je eno izmed odločilnih dejstev, ki jih mora sodišče ugotoviti pravilno in popolno, da bi lahko pravilno uporabilo materialno in procesno pravo.
ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški postopka – potrebni stroški
Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delo v tujini
Oprostitev plačila sodnih taks je po prvem odstavku 11. člena ZST-1 dopustna samo takrat, ko bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
pozneje najdeno premoženje – pravnomočni slep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine
Ker je bila nepremičnina, za katero predlagatelj zahteva, da se prepiše nanj, del zapuščine zapustnika in je bila v okviru zapuščinskega postopka s pravnomočnim sklepom o dedovanju že razdeljena med dediči, zapustnik ni več njen lastnik in zato omenjena nepremičnina ne predstavlja pozneje najdenega premoženja v smislu določb 221. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo, saj dolžnik ni izkazal ugovorne navedbe, da je sodno takso plačal, prav tako pa je neutemeljeno navajal, da je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, nepravilno odmerjena.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – tek rokov – predlog za podaljšanje roka – vezanost sodišča na rok
ZPP, na katerega v postopku odločanja glede plačila sodnih taks napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1, ne omogoča skrajšanja zakonskih, niti sodnih rokov. Tako lahko stranka rok, ki ga je določilo sodišče, vedno izkoristi do konca. Vse dokler je rok odprt, je mogoče dopolniti vlogo ali opraviti kakšno drugo procesno dejanje. Odrejeni rok pa ne veže samo stranke, ampak tudi sodišče, ki ga je določilo.
Sodišče prve stopnje bi moralo z odločanjem o predlagani taksni oprostitvi počakati do izteka roka, pred tem pa bi moralo odločiti tudi o pravočasnem toženčevem predlogu za podaljšanje roka. Takšen predlog sicer roka ne prekine, vendar je o njem treba odločiti, saj je zoper sklep, s katerim je bil predlog za podaljšanje roka zavrnjen, dopustna posebna pritožba.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP pisanja vročajo pooblaščencu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Člen 105.a ZPP ne določa drugače, zato bi sodišče moralo upoštevati splošno določbo prvega odstavka 137. člena ZPP.
tožba na prenos znamke - izbrisna tožba - slaba vera prijavitelja
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Ne drži, da že zgolj ponudba za odkup znamk po visoki ceni dokazuje slabo vero za nazaj (v času prijave spornih znamk).
ZIZ člen 9, 9/4, 38, 38/5, 239, 257, 257/1, 258, 258/1-1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 431.
predhodna odredba – začasna odredba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za razliko od predhodne odredbe, je začasna odredba takšno sredstvo zavarovanja, glede katerega je pogoj za njeno izdajo izkaz verjetnosti obstoja (denarne oziroma nedenarne) terjatve upnika do dolžnika.
ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 101, 102, 129, 129/1, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji - nujno zdravljenje
Zgolj pavšalna navedba, da so v Sloveniji za implantacijo kolka dolge čakalne dobe, še ne pomeni, da je s tem podana upravičenost za napotitev na zdravljenje v tujino. Šele če bi tožnica predložila dokaz, da ji implantacija kolka v Sloveniji zaradi predolgega čakanja ni bila zagotovljena, bi bila s tem podana podlaga za odobritev zdravljenja oziroma za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
ZPP člen 108, 212, 236, 286. ZOdvT tarifna številka 3102.
prekluzija – substancirani ugovori
Pritožbeno sodišče je tožbo tožeče stranke ocenilo kot nepopolno (in ne kot nesklepčno, kot to razume pritožba), zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj jo vrne v popravo skladno z določbo 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od tožeče stranke zahtevalo dopolnitev tožbe, njene dopolnitve v navedbah in dokazih pa zaradi takšnega ravnanja sodišča prve stopnje ne morejo zadeti posledice prekluzije. Potrebno je upoštevati, da v kolikor sodišče prve stopnje ni (pravilno in pravočasno) opravilo preizkusa popolnosti tožbe, stranka z navajanjem novih dejstev in dokazov, s katerim je ugotovljeno pomanjkljivost odpravila, ni omejena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.