Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je pred pravdo angažirala ena od strank, med pravdnim postopkom pa mu je druga stranka nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
delitev solastnine – ohranitev solastninske skupnosti na strani nasprotnih udeležencev
Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.
revizija - izredno pravno sredstvo - odločba višjega sodišča - pravni pouk - postulacijska sposobnost
Tožnico je ves čas postopka pred sodiščem prve in druge stopnje zastopala odvetnica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi jo pritožbeno sodišče v razlogih svoje odločbe posebej opozarjalo na možnost, da zoper odločbo vloži izredno pravno sredstvo (in da ga mora vložiti po odvetniku).
Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
zaznamba spora – izbris zaznambe spora – dopuščena revizija kot ovira za izbris zaznambe spora
Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.
Če je bilo varstvo (začetek teka izpodbojnega obdobja) po prejšnji ureditvi vezano na začetek insolventnega postopka, pri čemer je enoletni rok izpodbojnosti pravnih dejanj pričel teči od začetka tistega insolventnega postopka, ki se je prej začel, je varstvo in izpodbojno obdobje po sedaj veljavni ureditvi vezano na uvedbo insolvenčnega postopka, in sicer tistega, ki je bil prej uveden.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
Potrdilo o plačilu, ki sta ga pritožnici priložili pritožbi, potrjuje pritožbene navedbe, da je U.Š. pravočasno plačala zahtevano takso za ugovor v višini 16,00 EUR in sicer na račun in z referenco, kot sta bila navedena na nalogu. S tem je pritožba izkazala, da je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da taksa ni bila plačana, napačna. Glede na navedeno ni podlage za uporabo določbe, ki se nanaša na posledice neplačila takse.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072385
OZ člen 190, 190/3, 191, 346, 355. ZOR člen 211, 378. ZPP člen 214, 214/2. ZDDV člen 10.
neupravičena pridobitev – kondikcijski zahtevek – zastaralni rok – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – osebno okoriščenje
V obravnavanem primeru ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, saj ima vtoževana terjatev pravni temelj v neupravičeni pridobitvi. Za kondikcijske zahtevke velja splošni zastaralni rok petih let.
Zahtevek iz neupravičene pridobitve ima neupravičeno osiromašeni zoper pridobitelja le v primeru, da je prehod premoženja (dajatev ali storitev) koristen osebno za pridobitelja. Če pridobitelj iz kakšnega razloga od prehoda premoženja nima koristi (četudi bi jo kdo drug na mestu pridobitelja sicer imel), potem zahtevek zoper pridobitelja ni utemeljen. Glede na neprerekane trditve tožene stranke, da je ves izstopni DDV odvedla državi, tožena stranka na račun zaračunanega in s strani tožeče stranke tudi plačanega DDV ni bila osebno okoriščena.