Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
OZ člen 82, 299, 299/1, 378, 966. ZPP člen 184, 184/1.
zavarovalna vsota – določitev zavarovalne vsote – plačilo zavarovalnine do višine zavarovalne vsote – razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje – zamuda dolžnika – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Namen zavarovalne vsote je v omejevanju jamstva zavarovatelja pri večjih škodnih primerih.
Pritožnik ne zatrjuje, v čem je bil prikrajšan, ker sklep o dovolitvi spremembe tožbe ni bil izdan; tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil tožnikov položaj kaj slabši, ker je sodišče spremenjeni zahtevek obravnavalo, ne da bi spremembo dopustilo s posebnim sklepom. Ker procesna pravila niso sama sebi namen, ampak se z njimi zagotavlja oblika za varstvo materialnih pravic, pritožnik s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061131
ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
ZDR člen 110, 110/2111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika, da se je tožena stranka že pred podajo pisnega obvestila o nameravani odpovedi seznanila z razlogom za odpoved. Datum ugotovitve razloga za odpoved predstavlja odločilno dejstvo za presojo pravočasnosti in zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
ZPP člen 105a, 205, 205/1, 205/1- 4, 207, 207/2, 318. ZFPPIPP člen 301.
zamudna sodba – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – obročno plačilo sodnih taks – procesna predpostavka za obravnavo pritožbe
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.