nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči
Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo, saj skladno z 132. členom ZD dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove (podedljive) pravice in obveznosti. S smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti
Če iz oznake verodostojne listine v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi bila listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, verodostojna listina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ, sodišče pa kljub temu izda sklep o izvršbi, je treba pri odločanju o ugovoru že iz tega razloga šteti, da je ugovor obrazložen in odločiti na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.
sodna poravnava – stroški postopka pri sodni poravnavi
Kadar pravdni stranki skleneta sodno poravnavo, je usoda njunih stroškovnih zahtevkov odvisna od njunega dogovora. Če se v poravnavi o tem ne sporazumeta, v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP vsaka krije svoje stroške.
delitev solastnine – ohranitev solastninske skupnosti na strani nasprotnih udeležencev
Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.
revizija - izredno pravno sredstvo - odločba višjega sodišča - pravni pouk - postulacijska sposobnost
Tožnico je ves čas postopka pred sodiščem prve in druge stopnje zastopala odvetnica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi jo pritožbeno sodišče v razlogih svoje odločbe posebej opozarjalo na možnost, da zoper odločbo vloži izredno pravno sredstvo (in da ga mora vložiti po odvetniku).
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
ZDR člen 7, 73, 103. ZFPPIPP člen 245. OZ člen 3, 9, 9/2, 125, 125/3, 126.
vrnitev na delo - sprememba delodajalca - pogodba - prosto urejanje obligacijskih razmerij - in favorem laboratoris - sodno varstvo
Tožena stranka se je s sporazumom zavezala, da delavce, ki se bodo „prezaposlili“ iz tožene stranke v invalidsko podjetje, zaposli nazaj, če bi jim (zaradi stečaja) v invalidskem podjetju delovno razmerje prenehalo. Na podlagi tega sporazuma so delavci pridobili pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, tako da na njihov položaj (pravico) ne more vplivati kasnejši dogovor med toženo stranko in invalidskim podjetjem, da se zgoraj omenjeni sporazum razdre. Ta dogovor lahko vpliva le na pravice tistih delavcev, ki so se "prezaposlili" v invalidsko podjetje po njegovi sklenitvi.
gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
odgovornost samostojnega podjetnika – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo - obveznosti nastale pred vpisom prenosa podjetja v register
Upnik lahko s tožbo zahteva, da mu (bivši) samostojni podjetnik, kot fizična oseba, izpolni obveznost, ki mu je nastala kot samostojnemu podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, če družba, ki se je ustanovila zaradi prenosa podjetnikovega premoženja in ki je tudi univerzalni pravni naslednik podjetnika, ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojnost izpovedbe – vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Pritožnik oporeka verodostojnosti izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke in s tem smiselno izpodbija dokazno oceno izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča, s tem pa že posega v sodbi ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.