Predlog se zavrne.
Drug tehten razlog iz 67. člena ZPP je sicer lahko tudi okoliščina oz. so lahko tudi okoliščine, ki zunanjemu opazovalcu lahko vzbudijo dvom glede nepristranskosti sodišča. Vendar morajo imeti te okoliščine nek stvarno utemeljen razlog, podlago (npr. personalno povezanost vseh sodnikov sodišča z eno izmed strank ali kaj podobnega). Golo nezadovoljstvo stranke z odločitvami, načinom odločanja in časom (hitrostjo) odločanja ni tak razlog. Zato je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).
V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.