Kadar o dejanski podlagi izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov, je s tem storjena bistvena kršitev pravdnega postopka iz 354/2-13 člena ZPP.
Če je bilo skupno delo in so bila sredstva zakoncev vlagana v posebno premoženje enega od zakoncev, ima drugi zakonec stvarnopravni zahtevek le v primeru, če so s temi vlaganji nastale v ekonomskem pogledu pomembne spremembe v stanju in vrednosti tega premoženja in gre za novo premoženje, nastalo v času trajanja zakonske zveze. Samo delo na kmetiji, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, še ne daje drugemu zakoncu osnove za pridobitev lastninske pravice.
Za izpodbojnost kupoprodajne pogodbe ni odločilno, da je bila kasneje pogodbeniku delno odvzeta opravilna sposobnost, temveč vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja poogodbe.
V pravdi se na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo v nepravdnem postopku odločeno o načinu uporabe funkcionalnega zemljišča tako, da ga je sodišče fizično razdelilo, ne more odločiti, da so souporabniki tega zemljišča dolžni dopustiti geometrsko odmero, zamejičenje in mapno poočitbo take delitve.
Šteje se, da so podane spremenjene okoliščine, ki omogočajo novo določitev rente, če je prišlo do znatnega porasta cen in povečanja življenjskih stroškov v času od zadnje določitve odškodninske rente.
V tožbi zaradi motenja posesti služnostne pravice poti je lahko aktivno legitimiran (poleg lastnika gospodujočega zemljišča) tudi posestnik gospodujočega zemljišča oz. služnostnih upravičenj, ne pa vsakdo, ki vozi po trasi služnostne poti.
Pri odločanju, ali naj se izreče sodni opomin, upošteva sodišče tudi število kaznivih dejanj, čeprav to samo po sebi ni ovira za izrek sodnega opomina, saj večje število storjenih kaznivih dejanj kaže na vztrajnost storilca.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni posesti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Ko pritožnica glede razdružitve skupnega premoženja predlaga, da se določena premičnina dodeli njej, predlagatelju pa ponuja kot kompenzacijo drugo premičnino v enaki vrednosti, strank ni treba napotiti na pravdo, čeprav zatrjujeta drugačne solastninske deleže na skupnem premoženju, ker višina le-teh za odločitev ni več pomembna.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni poseti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Pogodbena kazen zaradi zamude zapade v plačilo šele z dnem izročitve kupljene stvari, ne pa takrat, ko pogodbena kazen doseže dogovorjeno maksimalno vrednost, čeprav zamuda še traja. Upnik mora ob izročitvi stvari izrecno zahtevati plačilo pogodbene kazni, ki tako lahko zapade šele z dnem izročitve stvari.
S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15, 15/2, 15/3, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201. ZNP člen 112, 117, 112, 117. SZ člen 8, 8/2, 12, 12/3, 51, 8, 8/2, 12, 12/3, 51.
ureditev razmerij med solastniki - upravljanje večstanovanjskih hiš
Terasa nad poslovnim prostorom in vhodom v hišo predstavlja del strehe te hiše in torej skupni del večstanovanjske hiše. Enako kot drugi skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši je v solastnini vseh lastnikov. Ti dajejo kot upravljalci skupnih prostorov, delov, objektov in naprav soglasje za adaptacijo.
Solastniki, ki niso dali soglasja za adaptacijo, imajo v nepravdnem postopku za izdajo sklepa, ki nadomešča soglasje solastnikov, status enotnih sospornikov in morajo biti vsi obseženi v predlogu.
Za prisojo odškodninske rente je bistveno le to, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svojemu otroku za njegove potrebe. Ni pomemben znesek, ki bi ustrezal otrokovim povprečnim potrebam.
Če vloži nepopolno pritožbo obdolženec, ki ima zagovornika, se takega obdolženca ne poziva k dopolnitvi pritožbe. Če se da razbrati, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba predloži višjemu sodišču.
Za presojo, kateri organ je pristojen odločati v denacionalizacijskem postopku, je pomembno, na podlagi katerega zakona, akta oziroma dejanja je prešlo premoženje v državno last, ne pa, na podlagi katerega akta je bilo premoženje vzeto upravičencu iz posesti.
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.
zamenjava stanovanj - vojaško stanovanje - izpodbojnost pogodbe
Pogodba o zamenjavi stanovanj iz stanovanjskega sklada v JLA, sklenjena po 25.6.1991, za katero je dalo soglasje poveljstvo garnizije, ni nična, marveč izpodbojna. Če pogodba ni bila izpodbita, vselitev v stanovanje, opravljena na podlagi takšne pogodbe, ni nezakonita.